So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako je deset zmedenih inženirjev ustvarilo tehnovelikana

Čas branja: 6 min
11.02.2014  08:54
Kako je deset zmedenih inženirjev ustvarilo tehnovelikana

Podjetje Legend je deseterica kitajskih inženirjev ustanovila leta 1984. Druščina, ki jo je pestilo pomanjkanje poslovne žilice, je družbo v začetku vodila precej po domače. Glavni ustanovitelj Liu Čuandži se spominja, da so se učili s poskusi in napakami, in dodaja, da imajo veliko srečo, da jim je uspelo. Pravi, da je pogosto prihajalo do sporov med njim in vodjo razvoja. Ta je bil namreč prepričan, da se bodo kakovostni izdelki prodajali sami od sebe.

Največji lastnik Lenova je sklad Legend Holdings, lastnica tega pa je kitajska akademija znanosti. T
Največji lastnik Lenova je sklad Legend Holdings, lastnica tega pa je kitajska akademija znanosti. Ta je financirala tudi ustanovitev družbe. V lasti ima 32,45 odstotka delnic. Lastnik dobrih sedmih odstotkov družbe je direktor Jang Juančing. Lastništvo preostalih 60 odstotkov družbe je razpršeno. Foto: Bloomberg

Po propadu prizadevanj, da bi začeli uvažati televizorje, so prvi preboj dosegli z razvojem računalniških vezij, ki so osebnim računalnikom omogočila prepoznavo kitajskih pismenk. Leta 1990 so začeli osebne računalnike proizvajati in prodajati pod lastno blagovno znamko. V 30 milijonov dolarjev vredni prvi javni ponudbi delnic so se na borzo v Hongkongu uvrstili leta 1994. V želji po širitvi v tujino so se leta 2003 preimenovali v Lenovo, saj bi bila registracija imena Legend marsikje nemogoča.

Lenovo je danes globalna korporacija, ki v 60 državah po svetu zaposluje več kot 33 tisoč ljudi, poslujejo pa na 160 trgih.

Največji proizvajalec računalnikov na svetu

Na položaj največjega proizvajalca računalnikov na svetu se je Lenovo povzpel v četrtletju med aprilom in junijem 2013. V tem četrtletju je prodal 12,677 milijona osebnih računalnikov, Hewlett-Packard (HP), ki je bil do takrat vodilni, pa 12,4 milijona, ugotavlja ameriška družba Gartner, ki je vodilno svetovno podjetje za raziskave s področja IT. Tržni delež Lenova je tako znašal 16,7 odstotka, HP pa 16,3 odstotka.

Do konca leta je Lenovo svojo prednost pred HP še povečal. V zadnjih treh mesecih je kupcem dobavil 14,9 milijona računalnikov, kar pomeni 18,1 odstotka svetovnega trga osebnih računalnikov, HP pa 13,6 milijona (ali 16,4 odstotka trga). Lenovo je bil v zadnjih treh mesecih lani poleg Della edini veliki proizvajalec računalnikov, ki jih je prodal več kot leto prej. Konkurentoma Acer in Asus se je prodaja skrčila za 16 oziroma 19 odstotkov, HP pa jih je prodal 7,2 odstotka manj.

Lenovu je na svetovni prestol pomagalo to, da je od IBM leta 2005 prevzel proizvodnjo prenosnih računalnikov thinkpad. Zanjo je plačal 1,1 milijarde današnjih evrov in prevzel še 430 milijonov evrov dolgov. Ta prevzem je Lenovo takrat naredil za tretjega največjega proizvajalca osebnih računalnikov na svetu.

Od računalnikov k mobilnim napravam

Skoraj štiri petine prihodkov Lenovo ustvari s prodajo računalnikov. Dobro polovico prodaje pomenijo prenosniki, skoraj 28 odstotkov pa namizni računalniki. Je pa ob pogledu na poslovne rezultate minulih let očitno, da se družba trudi ponuditi vse bolj raznolik nabor izdelkov in storitev IT.

Še v drugem četrtletju poslovnega leta 2011/12 so prenosniki pomenili 57,5 odstotka prihodkov, namizni računalniki pa 34,1 odstotka. Delež preostalih izdelkov in storitev je takrat znašal 8,4 odstotka. V minulih dveh letih se je ta delež povečal na 21,2 odstotka. Sočasno so prihodki družbe narasli za četrtino.

Akademiki tretjinski lastniki

Lenovo je danes velika kitajska korporacija, ki pa je bolj kot domačim tekmicam podobna tistim iz zahodnega sveta. Uradni jezik podjetja je angleščina in tudi korporativna kultura je zelo zahodna. Imajo dva sedeža podjetja. Eden je v kitajskem glavnem mestu Peking, drugi pa v ameriškem mestu Morrisville, ki leži slabih 800 kilometrov jugozahodno od New Yorka.

V nasprotju s kitajskimi bankami in naftnimi družbami pa Lenovo ni pod vplivom države. Že vse od ustanovitve ga upravljajo ustanovitelji oziroma njihovi izbranci, in ne ljudje, ki bi jih nastavila politika. V družbi pravijo, da se oblasti niso nikoli vmešavale v njihovo redno poslovanje, pomembne odločitve, strateško usmeritev ali imenovanje direktorja ter drugih vodilnih uslužbencev.

Največji lastnik Lenova je sklad Legend Holdings, lastnica tega pa je kitajska akademija znanosti. Ta je financirala tudi ustanovitev družbe. V lasti ima 32,45 odstotka delnic. Lastnik dobrih sedmih odstotkov družbe je direktor Jang Juančing. Lastništvo preostalih 60 odstotkov družbe je razpršeno.

V preteklosti je bil pomemben lastnik Lenova tudi IBM. V zameno za svoj oddelek osebnih računalnikov je leta 2005 prejel 18,9-odstotni delež. Delnice Lenova je potem nenehno odprodajal in v treh letih se je njegov delež zmanjšal pod pet odstotkov.

Skok prihodkov, a skromen dobiček

Odkar ga od leta 2001 vodi Jang Juančing, je Lenovo prihodke povečal za skoraj desetkrat, in to na vseh trgih, predvsem pa v tujini. Delež prihodkov na Kitajskem se je med letoma 2009 in 2012 s 47,6 odstotka zmanjšal na 42,7 odstotka, v prvi polovici poslovnega leta 2013/14 pa je znašal le še 40,8 odstotka. V poslovnem letu 2012/13, ki so ga končali marca lani, so ustvarili 33,9 milijarde dolarjev (dobrih 25 milijard evrov) prihodkov. Lenovo pa se nikoli ni mogel pohvaliti z velikim dobičkom, kar je bržkone posledica tega, da dobro skrbijo za svoje distributerje. Teh ne stiskajo za čim večje marže. Lani je tako čisti dobiček znašal 635 milijonov dolarjev (približno 467 milijonov evrov). Razlog za skromen dobiček je med drugim tudi to, da je proizvodnja osebnih računalnikov posel z razmeroma majnimi maržami.

Za primerjavo: IBM je lani ustvaril vsega 16 odstotkov več prihodkov kot leta 2001. Prilagojeno inflaciji, so se ti celo zmanjšali. Je pa imel IBM ob 99,7 milijarde dolarjev prihodkov lani kar 16,5 milijarde dolarjev čistega dobička. Od Lenova se IBM razlikuje v tem, da prvi denar služi predvsem z izdelki, drugi pa s prodajo IT-storitev.

Lenovov največji tekmec na področju računalnikov HP je lani imel trikrat večje prihodke kot leta 2001, 120,3 milijarde dolarjev, a je ustvaril 12,6 milijarde dolarjev izgube.

Direktor, ki je začel na dnu

Jang Juančing se je Lenovu kot 25-letnik pridružil leta 1989. Delal je v prodaji in je že pri 29 letih postal direktor oddelka osebnih računalnikov. Na vrh Lenova se je zavihtel leta 2001, ko je nasledil ustanovitelja Liuja Čunandžija. Nekdanji vodja oddelka za osebne računalnike je na mestu direktorja podjetje razvil v smeri, ki jo je poznal. Lenovo je v dobrem desetletju pripeljal na sam vrh trga osebnih računalnikov.

To je storil tako, da je v podjetju določil področja odgovornosti in s tem povezal nagrajevanje. Zaposlene je naredil dejavne, saj je odpravil tradicionalno kitajsko delovno kulturo čakanja na navodila vodje. Prodajo izdelkov pa je prenesel na distributerje. Ti so veliko bolje kot zaposleni v Lenovu poznali lokalna kitajska pravila in navade. V družbi so poskrbeli le za to, da so bili distributerji zadovoljni in izobraženi.

Na podlagi odličnega poslovanja in rekordnega dobička v letu 2012 in tudi v letu 2013 je Jang prejel po 2,2 in 2,4 milijona evrov nagrade. To je razdelil med približno deset tisoč zaposlenih v podjetju. Denar so večinoma prejeli uslužbenci na najnižjih ravneh, ki so zaposleni na Kitajskem. Nagrada je v povprečju znašala 230 evrov, kar je za kitajskega delavca mesečna plača.

Delež Janga Juančinga v Lenovu je vreden približno 700 milijonov evrov. Njegova letna plača znaša dobrih deset milijonov evrov. V minuti zasluži trikrat več, kot je na začetku svoje kariere prejemal mesečne plače.

Jang Juančing je Lenovo v 13 letih vodenja preobrazil v mednarodno korporacijo, ki bo v prihodnjih l
Jang Juančing je Lenovo v 13 letih vodenja preobrazil v mednarodno korporacijo, ki bo v prihodnjih letih eden najpomembnejših igralcev na področju visoke tehnologije, namenjene vsakodnevni rabi. Foto: Bloomberg

V dveh tednih dva dvomilijardna prevzema

Lenovo zadnje dni dviguje valove na mednarodni sceni. Pred dvema tednoma je za 1,7 milijarde evrov od IBM kupil oddelek za proizvodnjo strežnikov nižjega cenovnega razreda, minuli teden pa od Googla za 2,14 milijarde evrov proizvajalca mobilnih telefonov Motorolo Mobility. Oba prevzema sicer še nista povsem dokončna. Odobriti ju morajo protimonopolni regulatorji, ker gre za napredno tehnologijo, pa tudi ustrezne ameriške varnostne agencije.

»Nismo le največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu, ampak bomo s tem poslom postali tudi tretji največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu,« je ob prevzemu Motorole Mobility povedal glavni finančnik Lenova Vong Vajming. V Lenovu se lahko pohvalijo, da so oddelek pametnih mobilnih naprav iz nič razvili v vsega dveh letih.

V boj z Applom in Samsungom

Kaže, da so spoznali, da je trg osebnih računalnikov v zatonu, in se zato širijo na druga področja. Vstop na trg pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov se jim je za zdaj bogato obrestoval predvsem na Kitajskem, kjer jim je zelo hitro uspelo pridobiti skoraj desetodstotni tržni delež. Boj z Applom in Samsungom ne bo lahek, saj sta konkurenta v vseh pogledih precej večja od Lenova, oba pa bi se rada čim bolj uveljavila na Kitajskem.

Ob tem ne smemo pozabiti na domačo konkurenco, Huawei. Prednost Lenova pred Huaweijem je to, da se zadnji predvsem v ZDA otepa očitkov o industrijskem vohunjenju. Zato na največjem trgu na svetu težko pridobiva nove posle, še teže pa se širi s prevzemi. Prevzemi pa so način širjenja poslovanja, ki gre Lenovu zadnje čase dobro od rok.

Lenovo se prestrukturira

V Lenovu se velike spremembe zadnje čase dogajajo tudi znotraj podjetja. Družba se bo razdelila na štiri oddelke. Ustanovila bo oddelek, ki se bo osredotočil na poslovanje s podjetji, in oddelek, ki bo razvijal programsko opremo. Nova oddelka se bosta postavila ob bok oddelku, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo osebnih računalnikov, ter tistemu za mobilno telefonijo.

V družbi pravijo, da bo oddelek za poslovanje s podjetji postal njihov novi profitni center. Oddelek za programsko opremo pa bo razvijal načine za monetizacijo storitev. Razdelitev družbe na štiri poslovne enote bo predvidoma končana 1. aprila.

Avtor: Uroš Konda

Članek je bil 7. februarja 2014 objavljen na Finance.si. 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...