So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Prvi pravi podjetniški izzivi

Čas branja: 6 min
06.02.2014  11:54
Prvi pravi podjetniški izzivi

Nadaljujemo zgodbo o treh podjetnikih, Ivici Zupančič, Katarini Rosman in Jaki Blažonu, ki so pred kratkim stopili na svojo podjetniško pot.

Ivica Zupančič je odprla cvetličarno, Katarina Rosman kozmetični salon, 17-letni Jaka Blažon pa ima svoj start-up. Zdaj so pred novimi podjetniškimi izzivi. Ivica je uspešno rešila računovodske porodne krče. Katarina razmišlja o postavitvi spletne strani. Start-upovec Jaka pa z ekipo išče poti, kako biti opazen v poplavi aplikacij.

ivica zupančič
»Moja računovodkinja je izredno topla in prijazna oseba, ki mi je s svojimi izkušnjami in znanjem pomagala prebroditi začetne težave. Prav tako mi je vedno pripravljena pomagati in poiskati odgovor na moje vprašanje,« je zadovoljna Ivica Zupančič

Na začetku so podjetniki velikokrat tudi tarče raznih inšpektorjev, saj malokdo že na začetku izpolnjuje vse pogoje za delo oziroma sploh ni seznanjen s temi pravili. Tudi pri Ivici so že bili, a jo je dobro odnesla. Zato ni odveč imeti dobrega računovodjo, ki pozna tudi vse spremembe zakonov in drugih pravil na finančnem področju. Ivica je sicer svojega računovodjo že našla: »Ko sem se odločala o tem, kje si bom izbrala računovodjo, me je vodila misel, naj bi bilo to v bližini kraja, da bi ne izgubila veliko časa na poti, saj je predvsem v začetku poslovanja treba računovodjo kar nekajkrat obiskati. Prav pred časom sem v našem lokalnem časopisu Moravške novice opazila oglas računovodkinje Alenke Župan,« opisuje Ivica. Že prvi telefonski pogovor je bil odločilen, da se je odločila zanjo: »Je izredno topla in prijazna oseba, ki mi je s svojimi izkušnjami in znanjem pomagala prebroditi začetne težave, prav tako pa mi je vedno pripravljena pomagati in poiskati odgovor na moje vprašanje. Njen mož Miran se ukvarja s programsko opremo, zato sem imela na enem mestu možnost dobiti računovodjo ter preprost in zanimiv poslovni program, ki ga z veseljem uporabljam. Tudi gospoda Mirana lahko kadarkoli pokličem in zadevo rešiva kar po telefonu. Za delo moje računovodkinje plačujem 70 evrov na mesec, vendar sem prepričana, da bi lahko zaračunala tudi več. Od računovodje pričakujem strokovnost in pomoč ter to, da me opozori na morebitne napake, ki se jih najbrž niti ne zavedam.«

In kakšne naj bi še bile lastnosti dobrega računovodje? »Dober računovodja mora podjetniku ponuditi hitre in prave odgovore ter redno spremljati poslovanje podjetnika. Seznanjen in opremljen mora biti z vsemi zakonskimi določbami, da lahko podjetnika opozori na pomembne zakonske spremembe in neodložljive roke za oddajanje dokumentov oziroma poročil. Podjetnik ne more pričakovati, da bo računovodja reševal in odgovarjal na pravna, kadrovska in druga vprašanja. Sam je odgovoren tudi za napake in zamude, če računovodstvu ne dostavlja pravilnih podatkov in dokumentacije ali je ne dostavlja pravočasno. Odgovornost podjetnika in računovodstva je koristno urediti že v pogodbi o vodenju poslovnih knjig. Računovodja torej odgovarja za strokovnost opravljenega dela, podjetnik pa za pravočasno dostavo dokumentacije in za dostavo ustrezne dokumentacije računovodji. Ceno je težko ovrednotiti, ker je treba poznati obseg poslovanja, kaj podjetnik sam opravlja in kaj pričakuje od računovodstva. Strošek računovodstva je odvisen od števila dokumentov - prejeti, izdani računi, potni nalogi -, števila zaposlenih, ali je podjetnik davčni zavezanec, kakšen je status zaposlitve ter kako podjetnik vodi blagajniško poslovanje,« povedo iz Date o dobrem računovodji.

Katarina Rosman bi imela spletno stran, a priznava, da je na tem področju čisti »malinovček«.
Katarina Rosman bi imela spletno stran, a priznava, da je na tem področju čisti »malinovček«.

»Kar zadeva delo v salonu, gre počasi na bolje in mislim, da je v mojem poslu še vedno najboljša reklama od ust do ust. Je sicer najpočasnejša, ampak dolgoročno najuspešnejša,« je prepričana Katarina. Želi pa se lotiti tudi spletne promocije. Odločila se je za obisk enega od ponudnikov za izdelavo spletnih strani. »Na tem področju sem čisti "malinovček" in mi sploh ni jasno, kako vse skupaj deluje, kar zadeva klikanje in višino uvrstitve spletne strani na različnih brskalnikih. Ne sanja se mi, na kaj moraš biti pozoren in koliko to stane. Vsak bi me lahko naplahtal in mi mastno zaračunal,« priznava Katarina. »Začetna naložba je kar velika, a mislim, da če se tega lotim, naj bo spletna stran narejena strokovno. Izdelava načrta bi stala 400 evrov, letna domena še 100 evrov, šest mesecev po 100 evrov za visoko kotiranje med zadetki ter sama izdelava spletne strani do 500 evrov. Skupno torej okrog 1.600 evrov, kar se mi zdi kar visoka številka.« Zato se je Katarina odločila, da v ta projekt ne bo šla prej kot v drugi polovici leta 2014, saj je to zanjo trenutno predrago.

V teh časih poslovati brez spletne podpore pa je precej tvegano, zato smo strokovnjake vseeno prosili za nekaj nasvetov. »Cena izdelave spletne strani ni odvisna samo od ponudnika, ampak tudi od funkcije strani. Odvisno je, ali bo Katarina imela na spletni strani tudi spletno trgovino - prodaja pripravkov, sistem za rezervacijo terminov - ali pa bo šlo zgolj za predstavitev dejavnosti, nekakšno digitalno spletno vizitko,« pravi Matej Špehar, strokovnjak za družbena omrežja. Ob tem ji svetuje cenejšo možnost: »Učinkovita spletna stran se lahko naredi tudi prek brezplačnih sistemov, na primer Wordpressa, a je treba imeti vsaj osnovno znanje o spletu.« Vseeno pa priporoča, da Katarina opravi nekaj informativnih pogovorov pri izdelovalcih spletne strani, tako bo dobila vse potrebne številke, razširila znanje, dobila nove ideje in izbrala najprimernejšo ponudbo. Pomembne so tudi reference izdelovalcev, zato Špehar odsvetuje kakšne hitre in poceni »sosedske« storitve. »Cene za njen primer se gibljejo od 300 do 800 evrov.«

O izdelavi spletne strani smo povprašali tudi Uroša Bogdanovića iz Spletnika: »Cene za izdelavo spletne strani in vodenje profila na Facebooku so različne tudi glede na pričakovanja, Katarinine želje in pripravljenosti posvetiti se gradnji vsebine. Pri nas se gibljejo od 99 evrov za izdelavo spletne strani in od 29,95 evra na mesec za gostovanje strani z možnostjo celotnega nadzora nad spletno stranjo, ki jo je tako zelo preprosto urejati z našim programom.« Bogdanović pravi, naj podjetnik sam skrbi za spletno stran - se nauči sam izpeljati akcijo, spremeniti cene, dodati sliko in podobno: »Najprej naredimo načrt dejanj, ki sledijo - vzpostavitev merjenja, kanalov za pridobivanje kupcev, odnosa s kupci in motivacija za vnovičen nakup -, in jih nato skupaj s stranko tudi izpeljemo. Velik poudarek je tudi na izobraževanju strank, saj tako veliko lažje razumejo, da tukaj ni govora o stroških, temveč naložbi v njihov posel. Naložbi, ki se s spletnim trženjem mora povrniti v mesecu ali dveh.«

Ker pa sama spletna stran še ne zagotavlja uspeha, smo pri Alešu Liscu preverili še, česa Katarina ne sme pozabiti, ko se loti izdelave svoje spletne strani: »Na svoji spletni strani naj objavi kakšen osebno posnet video ali dva z nasveti za pedikuro, morda prikazom poteka ter kakšne težave lahko odpravi in podobno. Bolj kot sama spletna stran je pomembno, kako bo nanjo privabila obiskovalce. Zato naj na Facebooku objavlja sveže novičke in po potrebi odda tudi kakšen oglas. Obisk strani bi se še povečal, če bi kakšni znani osebi naredila pedikuro nohtov, recimo štajerskemu slavčku Murku, in bi se o tem pisalo v kakšni reviji.«

Jaka se srečuje s precej drugačnimi izzivi oziroma vprašanji kot drugi dve klasični podjetnici: »Začeli smo polniti našo bazo beta testerjev, zato pozivam vse, ki bi si želeli postati naši testni uporabniki, da nam pišete na team@wivu.us. Računamo, da bo aplikacija kmalu na voljo na Apple App Storu, in seveda ste vsi vljudno vabljeni, da si jo prenesete, jo uporabljate ter pokomentirate svojo uporabniško izkušnjo. Vsako mnenje bomo upoštevali.« Toda s tem, da bodo aplikacijo objavili na svetovnem spletu, še ne bodo dosegli možnih uporabnikov. Zato se Jaka z ekipo sprašuje, kako se prebiti med tiste aplikacije, ki jih uporabniki opazijo in uporabijo (viralnost). Matija Goljar iz Ustvarjalnika pravi, da nihče more zagotoviti viralnosti start-upu, ker če bi ta možnost obstajala, bi vsak lahko s svojim produktom dosegel ciljne kupce. »Nihče natančno ne ve, zakaj so uspeli na primer znani videospoti, kot je Gangnam Style, zakaj je uspel prav Facebook in podobno, ko pa obstaja še toliko drugih podobnih spotov in omrežij. Seveda nam spletna orodja pomagajo pri tem širjenju od ust do ust - na primer vsi gumbi share/like, ki jih zdaj srečamo že skoraj na vsakem mediju - od Facebooka, Youtuba in celo posameznih člankov na spletu. Viralnost je torej loterija, bolj umetnost kot znanost, naša naloga pa je omogočiti čim lažjo deljivost. Jaka se mora predvsem odločiti, v katero smer bo šel s svojo aplikacijo in kdo bodo njegovi ciljni uporabniki - ali bodo to fotografi, ki bodo prek aplikacije tekmovali in bo potrebna promocija na kakšnih fotografskih blogih in podobnem ali pa bodo to navadni radovedni uporabniki, ki radi gledajo zanimive filmčke na Youtubu in bodo aplikacijo dojeli kot vsakodnevni izziv. To pa zopet zahteva drugačno vrsto promocije,« razmišlja Matija Goljar.

»Viralnost je pomemben vir rasti startupa, saj močno znižuje strošek pridobljene nove stranke. Mogoče jo je celo izračunati, in sicer če poenostavimo formulo, pomeni, koliko novih uporabnikov pripelje vsak stari uporabnik,« pove podjetniški svetovalec Blaž Kos. Viralnost opiše bolj podrobno: »Poznamo osem tipov viralnosti, med katerimi je najpomembnejša viralnost, ki je vgrajena v samo uporabo produkta in jo je najtežje doseči. Pot do viralnosti je v dolgem in zahtevnem procesu oblikovanja produkta skupaj s stranko, z namenom da podjetnik ne oblikuje poslovne rešitve zgolj na podlagi svojih predpostavk o trgu (poslovna ideja), ampak predvsem na podlagi tega, kar trg dejansko želi in potrebuje ter je pripravljen plačati (product-market fit). Temu je treba dodati še serijo eksperimentov spodbujanja uporabnikov k priporočanju izdelka ter uvedbo tistih viralnih prijemov, ki prinašajo najboljše rezultate.«

Tomaž Frelih iz Hekovnika, ki dobro pozna Jakov projekt, pove: »Aplikacije za končne uporabnike, kot je Jakova, imajo pri vstopu na trg težko nalogo. Morajo se dobro pozicionirati, da stopijo iz sivine že s tem, da nekoga res nagovarjajo. Potrebno je hitro prilagajanje, saj na trg ves čas vstopajo konkurenčne aplikacije. Po naših izkušnjah je doseganje viralnosti vedno kombinacija ustvarjene vrednosti za tistega, ki informacijo širi, in tistega, ki na podlagi priporočila začne uporabo aplikacije. Še pred dvema letoma je bilo viralno širjenje prek družbenih omrežij in e-pošte razmeroma preprosto, zdaj pa so ti kanali že zelo zasičeni. Uspeti na tem trgu je tako večinoma vprašanje rešitve prav te zagate.

Moje podjetje je projekt revije Moje finance, v katerem spremljamo tri Slovence, ki začenjajo svojo podjetniško pot. 

Avtorica: Nina Simič

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...