So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenka, ki v San Franciscu investira v trajnostno naravnana podjetja

Čas branja: 6 min
31.01.2014  13:32
Slovenka, ki v San Franciscu investira v trajnostno naravnana podjetja

Ana LaRue je mlada Slovenka, ki živi in dela v San Franciscu, trenutno najbolj vročem podjetniškem mestu na svetu, kjer je zaposlena v podjetju Maximpact. Podjetje deluje na področju trajnostnega razvoja, oziroma impact investinga, ki je v Sloveniji še popolna neznanka, saj še uradnega imena zanj ne poznamo, medtem ko je na zahodu trajnostno podjetništvo v popolnem razmahu. Z Ano smo se pogovarjali o njeni poti, ki jo je pripeljala do dokončne selitve v Združene države, kjer zaenkrat tudi ostaja.

Dodiplomski študij si opravila v ZDA, na Wake Forest University. Je bilo to tvoje prvo srečanje z življenjem v Ameriki? Zakaj si se odločila za študij v Severni Karolini?

V Ameriko me je na začetku odpeljal šport. V srednji šoli in v času študija sem se resno ukvarjala s tenisom. V Ameriki sem dobila ponudbo za štipendijo z različnih univerz, mnoge so me povabile tudi na osebni obisk. Po temeljiti raziskavi kvalitete študija, ter osebnih obiskih posameznih univerz sem se na koncu dokaj hitro odločila za študij na Wake Forest University, saj se omenjena univerza redno uvršča med 25 najboljših Univerz v ZDA glede na akademske rezultate, prav tako pa mi je bilo tamkajšnje okolje najbolj všeč. To sicer ni bilo moje prvo srečanje z življenjem v Ameriki, saj sem že pred tem zaradi športa nekaj časa živela tudi na Floridi. Je bilo pa to moje prvo srečanje z okoljem, kjer se tako močno čuti Ameriška tekmovalnost in naravnanost v akademski ter kasneje tudi poslovni uspeh.

Po diplomi si se vrnila v Slovenijo in magistrirala na Ekonomski fakulteti, si imela kakšne posebne razloge za vrnitev? Kako je bilo biti spet doma po nekajletnem bivanju v Združenih Državah?

Primarno sem se vrnila, ker mi je v Ameriki potekla športna štipendija, ki podpira le dodiplomski študij, nadaljevanje podiplomskega študija v Ameriki pa je zelo drago. Letnik na naši univerzi brez štipendije je na primer v povprečju znašal 50 tisoč ameriških dolarjev, kar ne vključuje bivanja in prehranjevanja. Ker sem želela nadaljevati s podiplomskim študijem, je bila odločitev za vrnitev v Evropo nekako naravna. V Sloveniji sem imela možnost nadaljevati s študijem na IMB programu Ekonomske fakultete, kjer je kakovost študija vsekakor zelo visoka, študij pa poteka v angleškem jeziku, kar mi je bilo zelo všeč. Prav tako sem imela po letih preživetih v ZDA določeno mero domotožja, tako da je bila odločitev dokaj lahka.

Lahko primerjaš študij v ZDA s študijem v Sloveniji?

Oba študija imata svoje prednosti, je pa zagotovo med njima tudi dosti razlik. Iz časa moje ameriške izkušnje mi je na primer v spominu najbolj ostala tekmovalnost in trdo delo študentov. Že sam sprejem na univerzo ni lahek, tako da je želja po uspehu vsakega posameznika zelo velika, kar je moč vsakodnevno čutiti na predavanjih, kjer vsi dejansko tekmujejo za akademske rezultate, in že med študijem kalkulirajo kako nadaljevati poslovno pot. V Sloveniji pa je študij veliko bolj dostopen, kar se mi zdi zelo prav. Mnogokrat se sploh ne zavedamo, kako dobro izobrazbo lahko prejme dejansko vsak, ki si to želi. V Sloveniji je po mojem mnenju nekoliko več pozornosti namenjene teoriji, medtem ko se v Ameriki več pozornosti namenja praksi in kritičnemu razmišljanju. Seveda pa je veliko odvisnega od vsake univerze posebej.

Po nekaj letnemu bivanju v Sloveniji pa nazaj v ZDA, tokrat v San Francisco?

V San Francisco sva se po treh letih življenja v Sloveniji vrnila skupaj z možem, ki je sicer Američan. Mož je med drugim v Sloveniji ustanovil tudi stat-up podjetje Modra Jagoda, ki še vedno odlično posluje, vendar pa so bile priložnosti za poslovni razvoj tako zanj kot zame v ZDA veliko večje. Sama trenutno delam za podjetje, ki se ukvarja z investiranjem v projekte, ki so vezani na trajnosti razvoj, medtem ko v Sloveniji, mislim da za to področje zaenkrat ne obstaja niti nekakšen uradni izraz, se v San Franciscu zelo veliko dogaja v tej smeri. Konferenc, izobraževanj ter podjetij usmerjenih na to področje je ogromno, tako da mi delo tukaj zelo ustreza.

Si se pri tokratni selitvi srečala s kakšnimi posebnimi težavami administrativne narave?

Vsekakor je potrebno zelo veliko potrpežljivosti pri urejanju dokumentacije, vendar večjih težav ni bilo. Sedaj to vzamem že v zakup, saj se s časom vedno vse razreši.

Kako je bilo z iskanjem zaposlitve?

Z mojega vidika je iskanje zaposlitve  v Ameriki veliko lažje od situacije, ki jo pogojujejo trenutne razmere v Sloveniji. Priložnosti je veliko, veliko pa si jih lahko ustvariš tudi sam. V San Franciscu ni čutiti prav nobene krize, mladi imajo zelo velike priložnosti, saj  so vendar gonilna sila spletnega in mobilnega razvoja, ki tukaj seveda prevladujeta. Mislim, da je tukaj priložnosti več kot dovolj za vsakega, ki ima željo uspeti - in prav to je nekaj kar najbolj cenim v Ameriki.

Danes delaš kot Digital Media Manager pri maximpact.com, kateri se ukvarja s t.i. trajnostnim investiranjem, ki je filantropsko usmerjeno. Kako deluje takšno podjetje?

Trenutno delam za podjetje Maximpact, ki se ukvarja s trajnostnim investiranjem - v angleščini Impact Investing. Take investicije imajo poleg finančnega donosa tudi pozitiven in merljiv vpliv na okolje in socialni razvoj. To je področje, ki v tem trenutku zelo hitro raste. Tudi konkurence je vsak dan več, kar je zelo dober znak. Maximpact je globalna platforma, ki na eni strani pomaga socialnim podjetnikom, start-upom, filantropskim organizacijam, kot tudi srednjim in večjim podjetjem, katerih produkti in storitve so usmerjeni na trajnostni in socialni razvoj, priti do ustreznih virov financiranja in jim nudi pomoč na vseh korakih te poti - od razvoja poslovnega načrta, pridobivanja sredstev, pravnih vprašanj, do medijske podpore. Prav tako pa na drugi strani povezuje investitorje in posrednike kot so bančne ustanove, investicijski skladi, podjetja za upravljanje premoženja, inkubatorji in fundacije s primernimi projekti, ki so pripravljeni na investicijo. Vodilne sile na tem področju so USA, Velika Britanija, Švica in preostali del zahodne Evrope, projekti, v katere se investira pa se nahajajo po celem svetu - tako v državah v razvoju kot tudi v razvitih državah. World Economic Forum na primer napoveduje, da bi do leta 2020 ta trg lahko dosegel 500 milijard ameriških dolarjev, za kar pa bo potrebnega še veliko dela. Veliko bank ter investicijskih skupin (Credit Suisse, Deutsche Bank, Goldman Sachs, Morgan Stanley) že sedaj na to področje usmerja celotne oddelke, prav tako pa vlade vseh večjih držav v razvoj tega področja vlagajo vse več lastnih sredstev. Osebno mislim, da se bo v prihodnosti še veliko več javnega primarno pa tudi privatnega kapitala preusmerilo v ta način investiranja. Če se je do sedaj vse vrtelo okoli internetnih podjetij ter v zadnjem času okoli mobilnega razvoja, se bo v prihodnosti vse več vlagalo v obnovljive vire energije, pa tudi zdravstvo, okolje in trajnostni razvoj, saj dosedanji uspehi na tem področju kažejo, da je finančni donos več kot mogoč tudi na takih projektih, in je lahko popolnoma primerljiv z ostalimi vrstami investiranja: 79% vlagateljev namreč že dosega tržne stopnje donosa. Impact investing je tako le ena od oblik tveganega kapitala. Že sedaj je na tem področju ogromno izjemnih projektov in ljudi z odličnimi idejami, veliko priložnosti za pridobitev sredstev pa je po mojem mnenju tudi v Sloveniji. Prav tako mislim, da bomo imeli kmalu več kot dovolj aplikacij in rešitev za ljudi, ki imamo že sedaj vsega preveč. Ljudje si želijo sodelovati pri projektih, ki imajo dodatno vrednost in so osredotočeni na prave svari, kar vključuje tudi socialni in trajnostni razvoj. Enako je z investitorji.

Kako je videti tvoj delovni vsakdan?

Trenutno za Maximpact delam direktno iz San Francisca. Celotna naša ekipa je locirana na različnih koncih sveta. Pisarne in posameznike imamo v LA-ju, Londonu, Švici, Luksemburgu, Monaku in Indiji. Delam iz deljenih pisarn v centru mesta, kjer se dnevno srečujem z ljudmi, ki delajo na podoben način in imajo sodelavce na razlicnih lokacijah - t.i. Remote Offices - tak način dela je v San Francisco zelo normalen. Veliko ljudi dela od doma, in podjetja to tudi podpirajo. S sodelavci dnevno komuniciramo - primarno preko video konferenc, na obdobja pa se dobimo osebno, tako v Ameriki kot v Evropi. Vsak dan opravim kar nekaj klicev, saj se veliko povezujemo s partnerji, raziskujemo nove projekte, iščemo potencialne investitorje, skrbimo za marketinško podporo platforme ter razvoj novih storitev.

Kaj pa primerjava delovnih navad in ozračja, t.i. delovne etike, med Slovenijo in ZDA?

Vsekakor se tukaj dela veliko več. Meje med delom in privatnim življenjem so skoraj nevidne. Nikomur ni problem dela odnesti domov, delati od doma, službeno potovati za vikend in med prazniki. Čisto normalno je, da so ob nedeljah kavarne polne z ljudmi za računalniki, ki se pripravljajo na prihajajoči delovni teden, vendar pa je vzdušje ob tem zelo pozitivno in te nekako kar potegne. Samo podjetništvo se tudi veliko bolje spodbuja kot v Sloveniji, možnosti za prve podjetniške korake so veliko dostopnejše. Dejansko ti je na začetku skoraj vse omogočeno - stroški so minimalni, birokracije je malo. Seveda se kasneje stvari zakomplicirajo, ampak sam vstop v podjetništvo je zelo dobro podprt.

Pogrešaš Evropo? Razmišljaš o vrnitvi v Slovenijo?

Evropo in Slovenijo seveda zelo pogrešam, kljub temu, da je v San Francisco že zelo veliko Slovencev s katerimi smo v stiku. V tem trenutku mi več kot zadostujejo obiski ter dopusti, v prihodnosti pa bomo videli, vsekakor si želim nekakšne povezave dela in življenja na obeh celinah.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...