So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Od neuspeha do strahu: Podjetništvo, čustva in 3F

Čas branja: 5 min
24.01.2014  14:24  Dopolnjeno: 27.01.2014 10:32
Od neuspeha do strahu: Podjetništvo, čustva in 3F

Po oktobrski konferenci o neuspehu in strahu je včeraj v prostorih ljubljanske Hedonie „fail team" znova organiziral srečanje »neustrašnih bojevnikov«, tokrat pod imenom F3  -  Fear, Failure, F*** it - , katerega namen je bil tudi tokrat odkrito in javno spregovoriti o tematiki neuspeha in strahu. Četudi je govora o  stalnima spremljevalcema skorajda vsakogar, ki stopa po podjetniških poteh, se o omenjeni tematiki v slovenski javnosti nerado govori, kljub temu, da se je navsezadnje gotovo lažje spoprijeti z realnostjo, četudi ne najbolj rožnato, ko se zavemo, da je to realnost mnogih ljudi, ki so že bili v podobnih situacijah, jih preživeli, ter se iz njih tudi nekaj naučili za naslednji (podjetniški) podvig. Tokrat so o lastni izkušnji  strahu in neuspeha spregovorili  Dare Butina, Miha Krisch in Matija Goljar.

"All-in"

Dare Butina je do nastopa svoje prve službe poznal večinoma le uspešno življenje, tako v osnovni šoli in gimnaziji, kot na faksu. Po diplomi se je za krajše obdobje odpravil v Dortmund, kjer se je zaposlil pri Stadsparkasse, a se je kmalu vrnil v Slovenijo ter pričel z delom v NIL-u, slovenskem podjetju, ki sodi med vodilna globalna podjetja na področju celostnih IT storitev. V tem času se je Butina poročil in dobil prvega otroka, vse bolj pa ga je preganjala misel o ustanovitvi lastnega podjetja. Tako je leta 2005 pustil službo pri NILu ter prodal stanovanje. Z ženo Sašo sta v novoustanovljeno podjetje vložila vse svoje imetje. Sprva je kazalo odlično. V podjetje so začeli vlagati tudi njuni prijatelji in drugi družinski člani, ustanovitelj pa je prejel nagrado za najboljšo poslovno idejo leta 2006. Kljub zavidljivim vložkom, podjetju žal ni uspel omembe vreden preboj na tržišče. Kljub dobro zastavljeni ideji ter jasno opredeljenemu cilju, so morali podjetje leta 2008 zapreti. Zakonca Butina sta izgubila praktično vse - ostalo jima je le še plačevanje posojila za stanovanje, katerega sta prodala pred odpravo na podjetniško avanturo. Rodil se jima je drugi sin, Butina pa se je zaposlil pri najdi.si, kjer pa ni ostal dlje kot leto dni. Sledilo je par let, tekom katerih je zamenjal kar nekaj služb, saj ni bil z nobeno resnično zadovoljen, dokler se ni ustalil pri največji slovenski spletni trgovini mimovrste=), katero je kot direktor več kot odlično vodil dobra tri leta. Ker si je zaželel novih izzivov, je lansko leto zapustil tudi mimovrste=). Trenutno je zaposlen pri Procura Holder, ki spada pod Elektro Energijo, hkrati pa z ženo vodita BUDS svetovanje, ki ponuja svetovalne storitve  namenjene bodisi startupom bodisi velikim podjetjem. Lahko bi rekli, da je gospod Butina živi dokaz za obstoj uspešne kariere po izkušnji neuspeha.

Ne evropski, ne nemški, ne kanadski Francl

Svojo izkušnjo strahu in neuspeha v podjetništvu nam je zaupal tudi pravnik Miha Krisch. Njegova zgodba se je pričela pred slabimi dvanajstimi leti, ko sta s svakom pomagala prijatelju pri gradnji hiše. Kirschev svak je namreč elektro-inženir in je bil pri gradnji zadolžen za električne inštalacije. Med potekom gradnje sta se zavedla, kako zapleten je proces ožičevanja stavb. Prav ta ugotovitev je bila vzrok za to, da se je leta 2004 na podlagi ideje za razvoj tehnologije za optimizacijo izvedbe ožičevanja stavb rodilo podjetje Noemus d.o.o.. Tehnologijo sta pa večletnem trudu uspela razviti, dodelati in patentirati, potem pa sta ugotovila, da je ni nikakor moč prodati.

Novopečena podjetnika sta se vrgla v iskanje partnerjev v gradbenem sektorju, saj sta menila, da je njuna inovacija - predfabricirano električno ožičenje Topwire - manjša revolucija na področju ožičevanja stavb. Uporaba njunega izdelka namreč bistveno skrajša čas  gradnje ter opazno zmanjša stroške le-te. Obrnila sta se na nepremičninske investitorje, gradbene inženirje, arhitekte, gradbenike, elektroinštalaterje itd. In četudi so vsi naslovniki produktu priznavali določene prednosti, ni nihče izmed njih vedel kako točno bi si sam lahko pomagal z njegovo uporabo. Topwire so vsi nemudoma pohvalila, a ga ni bil nihče pripravljen uporabiti, saj se je vsakič na poslovnih sestankih pojavil t.i. Francl, vodja elektroinštalaterjev, ki preprosto ni verjel v uporabnost produkta. Podjetnika sta se odpravila v Avstrijo, Nemčijo, pa tudi čez Atlantik, a se je zgodba vsakič znova ponovila. Ne evropski, ne nemški, ne kanadski Francl ni želel delati z Noemusovim produktom.

Mlada podjetnika nista in nista hotela obupati. Trmasto sta vztrajala pri iskanju naročnikov. Dobila sta nekaj manjših poslov, izdelek so uporabljali njuni prijatelji pri gradnji lastnih hiš ipd. Leta 2007 je Neomus končno dobil večjo poslovno priložnost, in ožičil domžalski hotel Ambient. Od takrat je bila ta tehnologija uporabljena v več kot 400 stanovanjskih enotah v Sloveniji in Avstriji, predvsem pri novogradnjah in adaptaciji hotelov in stanovanjskih naselij ter novogradnjah montažnih hiš. Stvari so se vendarle premikale, koncept in tehnologija sta delovala, a tega žal nihče ni zares opazil. Zadnji projekt, ki so se lotili, je bila prenova hotela Terme v Termah Čatež, katerega sestavlja šest popolnoma identičnih nadstropij. Krisch je videl projekt kot idealno priložnost za dokaz učinkovitosti njegovega koncepta. Njegov tim treh oseb je dobil na prenovo dve nadstropji, medtem ko so se s preostalimi nadstropij ukvarjali timi sestavljeni iz desetih in več ljudi po nadstropju, a jih je Noemusova skupina suvereno potolkla. Sledilo je nerazumljivo. Tudi tokrat ni bil nihče navdušen nad njihovim delom, kljub temu, da so jim priznali izjemno učinkovitost. Miha Krisch in njegov svak sta se po zadnjem v vrsti absurdnih dogodkov odločila, da pošljeta podjetje v hibernacijo in se posvetita drugim področjem dela.

Prirojena srčna napaka

Četrtkovo srečanje neustrašnih bojevnikov je zaključil Ustvarjalnikov podjetniški svetovalec Matija Goljar. Pred petimi so ga povabili na njegovo nekdanjo osnovno šolo, da bi učencem predstavil svojo podjetniško izkušnjo. Ker se je pri tem odlično zabaval, učenci pa so bili nad njim navdušeni, se je odločil, da bo ustanovil nekakšen podjetniški klub. Danes na slovenskih srednjih šolah deluje že 52 podjetniških klubov, ki učijo podjetništva več kot 1200 dijakov iz cele Slovenije. Goljar pravi, da njegov namen ni vzgajati neoliberalnih elitnežev, temveč si želi Slovenske mladostnike seznaniti z občutkom za podjetništvo. Rad bi jih nagovoril k odkrivanju tistega, kar radi počno, in jih naučil kako svojo strast spremeniti v služenje denarja: „Mladino je treba priučiti k dejstvu, da je prav tako kot to, kar bodo počeli, pomembno tudi to, kako bodo to prodajali, saj je mladini danes ustvarjanje dokaj blizu, medtem ko se jim o prodaji sanja bore malo."

Sam meni, da je za njegovo uspešno podjetniško pot kriva tudi njegova prirojena srčna napaka, ki je terjala nujno operacijo, ko je bil star le nekaj mesecev, zato se je niti ne spomni. Se pa spomni odraščanja ob zaščitniških starših, ki mu zaradi težav s srcem niso dovolili početi večine stvari, zato se je, kot pravi, razvil v pravega koščenega in  nerodnega geeka, za katerega šola niti ni bila najsrečnejše mesto pod soncem. Zaradi težav s komuniciranjem z vrstniki, je pomenilo zanj najti prijatelja pravo znanstveno fantastiko, mu pa zato ni predstavljalo niti najmanjšega problema govoriti pred množico ljudi, in se je skozi cel čas šolanje vadil v javnem nastopanju, saj so za vsako takšno reč sošolci določili prav njega. Zato je danes v tem skorajda nepremagljiv, in ves čas poudarja pomen lastnih izkušenj, ker se po njegovo ne rodimo odličniki, ampak to šele postanemo skozi izkušnje, ki si jih na svoji življenjski poti naberemo. In takšna je tudi lekcija izkušnje neuspeha: „Ker sem neuspeh tudi sam doživel, sem v dosti boljšem položaju, da mladim generacijam predavam o uspehu in jih učim podjetništva. Resnično nisem prepričan o tem, kako dober mentor je lahko nekdo, ki je že celo življenje ekstremno uspešen, in še ni doživel padca. Izmed 35 mentorjev, kolikor nas je zbranih v Ustvarjalniku, nimamo niti enega ekstremnega uspešneža, saj so nam ljubši ljudje, ki so človeški in razumejo, da smo se na popotovanje skozi življenje ljudje odpravili skupaj. Tudi zato otrok ne učimo po metodi „to moraš narediti", ampak jim skušamo voditi, jim olajšati podjetniško pot, na kateri lahko tudi ne-uspeš. Sam jih skušam  seznaniti z dejstvom, da bodo v življenju gotovo naleteli na kakšen neuspeh, a se nikakor ni treba osredotočiti nanj. Neuspeh je vendarle samo izkušnja. Izkušnja, ki nas utrdi."

[gallery columns="5" ids="2053,2054,2055,2056,2057,2058,2059,2060,2061,2062,2063,2064,2065,2066,2067,2068,2069,2070,2071,2072,2073,2074,2075,2076,2077,2078,2079,2080,2081,2082,2083,2084,2085,2086,2087,2088,2089,2090,2091,2092,2093,2094,2095,2096,2097,2098"]

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...