So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Podjetniki brez nosu za biznis

Čas branja: 6 min
22.01.2014  09:21
Podjetniki brez nosu za biznis

Vse več ljudi vleče v podjetništvo, a prepoznajo manj poslovnih priložnosti - ta slovenski paradoks kažejo prvi rezultati raziskave Global Enterpreneurship Monitor (GEM) 2013

Zanimanje za podjetništvo raste

Po GEM ali Globalnem podjetniškem monitorju se je lani v Sloveniji nadaljevala rast indek­sa TEA, s katerim merimo delež odraslih, ki ustanavljajo svoje podjetje ali ga že imajo, vendar ne dlje kot tri leta in pol. Ta indeks, ki ponazarja zgodnjo podjetniško aktivnost, se je lani povzpel na spodbudnih 6,45 odstotka. Leta 2008 je bil katastrofalno nizek (3,65 odstotka), do leta 2012 pa se je zvišal na 5,42 odstotka.

V svetu že tradicionalno visoko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti izkazujejo afriške države, med katerimi s po 40 odstotki vodita Zambija in Nigerija. Med 67 državami, ki sodelujejo v raziskavi GEM, so najmanj zgodnje podjetniške aktivnosti izmerili v Italiji (3,4 odstotka), na Japonskem (3,7) in v Franciji (4,6 odstotka). V Evropi pa je imajo največ v vseh treh baltiških državah: Latviji (13,3 odstotka), Estoniji (13,1) in Litvi (12,4 odstotka), podobno kot v ZDA, kjer je znašala 12,7 odstotka.

A zavohamo vse manj novih poslov

Kljub rasti zanimanja za podjetništvo pa se, žal, ne moremo veseliti, saj se gibanje upadanja zaznanih poslovnih priložnosti v Sloveniji še kar nadaljuje. Brez poslovne priložnosti, ki jo nekdo v svojem okolju zazna in poskuša uresničiti, pa ni kakovostnih novih podjemov. Po predlanski petini odraslih, ki so videli poslovne priložnosti v Sloveniji, je bilo lani takšnih le še 16 odstotkov.

Slovenija tako skupaj s Slovaško in Španijo zaseda 63. mesto med 67 državami v raziskavi GEM. Na zadnjem mestu sta Koreja (s 13 odstotki) in Japonska (z osmimi odstotki). V evropskem merilu bolj pesimistično sliko od Slovenije kaže samo še Grčija, pri kateri se je ta kazalec lani izboljšal za odstotno točko, na 14 odstotkov. Med evropskimi državami so lani največ poslovnih priložnosti zaznali na Švedskem in Norveškem (64 odsotkov), v Estoniji in Luksemburgu (46) ter na Finskem (44 odstotkov).

Na najvišjih mestih v svetovnem merilu najdemo zlasti manj razvita faktorska afriška gospodarstva (Nigerijo s 85 in Ugando z 81 odstotki), kjer pa so značilnosti zaznanih poslovnih priložnosti seveda bistveno drugačne. Večinoma gre za podjetništvo iz nujnosti, saj je to pogosto edina možnost za preživetje.

Le desetina razmišlja o podjetništvu

Podjetništvo je osebna pot, za katero se ne odločimo naključno in brez predhodnega razmisleka. Odraslih Slovencev, ki razmišljajo o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje, je bilo lani samo 12 odstotkov (predlanskim 13), kar nas uvršča na 53. mesto v svetovnem merilu. Tako majhen delež posameznikov v državi s tako visoko brezposelnostjo in pomanjkanjem delovnih mest je skrb zbujajoč, saj očitno podjetništvo še vedno ni dovolj privlačna možnost.

V povprečju sicer velja, da je zaznanih podjetniških namer več v manj razvitih državah, saj je tam zelo malo zaposlitvenih možnosti in je zato tudi precej več nujnostnega podjetništva. Največji delež odraslih, ki menijo, da bodo v prihodnjih treh letih začeli podjetniško aktivnost, smo tako zaznali v Malaviju (67 odstotkov), Libiji (62) in Ugandi (61 odstotkov).

Iz podobnih razlogov je med evropskimi državami delež največji v Makedoniji (29 odstotkov) in Romuniji (24 odstotkov). Visoko na lestvici je s petinskim deležem tudi Hrvaška. Najmanjši delež posameznikov, ki nameravajo v prihodnjih treh letih ustanoviti podjetje, pa smo zaznali na Norveškem (pet odstotkov), Japonskem (štiri odstotke) in v Rusiji (tri odstotke).

Kdo se boji podjetništva?

Strah pred neuspehom lahko prepreči posameznikom, ki zaznajo podjetniško priložnost, da bi jo tudi uresničili. V večini manj razvitih držav z visoko stopnjo podjetniških namer in visoko stopnjo zaznavanja poslovnih priložnosti je v povprečju strah pred neuspehom najmanj zaznaven. V Ugandi, Malaviju in Zambiji tako le 15 odstotkov odraslih, ki prepoznavajo poslovne priložnosti v okolju, občutijo strah pred morebitnim podjetniškim neuspehom. Na drugi strani lestvice pa sta Angola in Vietnam (64 in 57 odstotkov), od evropskih držav pa sta na lestvici najvišje Grčija in Italija (49 odstotkov).

Lani je 30 odstotkov Slovencev, ki so zaznali poslovne priložnosti, čutilo strah pred neuspehom, kar je nekoliko več kot leto prej (27 odstotkov). Med evropskimi državami je delež manjši le še v Švici (28 odstotkov) ter BiH (26 odstotkov). Seveda imajo posamezniki ob tem v mislih različne podjeme, različne vrste podjetniških priložnosti in različne motive za podjetništvo, kar se lahko kaže tudi v njihovih zaznavah poslovnih priložnosti ter strahu pred morebitnim neuspehom.

Večji delež podjetnic

Po lanskem neslavnem rekordu, ko smo med nastajajočimi in novimi podjetniki v Sloveniji imeli manj kot četrtino žensk, se je ta delež letos povečal na skoraj tretjino (31,4 odstotka). Za nami so se na primer uvrstile Hrvaška (s 30,8 odstotka), Italija (s 30), Grčija in Makedonija (obe s po 29) ter, zanimivo, tudi Norveška (z 28,9 odstotka). Podobno majhen delež žensk med podjetniki je tudi v Koreji, na Češkem in v Iranu. Med evropskimi državami je tudi tokrat delež žensk v podjetništvu največji v Švici (49,1 odstotka), kar jo uvršča na šesto mesto na lestvici 67 sodelujočih držav, kjer so na prvih treh mestih Gana, Nigerija in Zambija z več kot polovičnim deležem zgodnje podjetniško aktivnih žensk. Pozitivni premiki v smeri večje izkoriščenosti podjetniškega potenciala žensk v Sloveniji so seveda zelo spodbudni, vendar pa se ne vdajajmo prevelikemu optimizmu, saj dokler ne bodo sistemsko vzpostavljene razmere, v katerih bi se lahko ženske razbremenile nekaterih tradicionalnih bremen, posebnega trajnega rezultata ni pričakovati.

Mladi so premalo podjetniško aktivni

Analiza podjetniške aktivnosti po starostnih skupinah kaže, da je distribucija zgodnje podjetniške aktivnosti v Sloveniji zelo podobna povpreč­ju držav EU, ki so vključene v raziskavo GEM. Med ustaljenimi podjetniki, ki imajo podjetje dlje kot tri leta in pol, izraziteje odstopata le starostni skupini od 35 do 44 let in od 25 do 34 let. Imamo za osem odstotkov več ustaljenih podjetnikov med 35. in 44. letom od povprečja v državah EU. Po drugi strani je pri nas delež ustaljenih podjetnikov med 25. in 34. letom precej manjši od splošnega povprečja. Teh je v Sloveniji le dobrih sedem odstotkov, medtem ko znaša njihov povprečni delež v skupini držav EU 12,6 odstotka.

Ugotovljamo tudi nizko stopnjo zgodnje podjetniške aktivnosti mladih, kar je povezano s tem, da mladi premalo zaznavajo poslovne priložnosti in so tudi manj uspešni pri njihovem spreminjanju v trajnejše oblike ustaljene podjetniške aktivnosti.

Vladne politike bi zato svoje programe morale nujno usmeriti k tej starostni populaciji, kjer je skozi različne programe in aktivnosti gotovo največ mogoče pripomoči k zaznavanju podjetniške kariere kot zaželene izbire poklicne poti. Seveda pa je treba mlade z izboraževalnimi programi najprej usposobiti za prepoznavanje poslovnih priložnosti.

Nastajajoča in nova podjetja bodo zaposlovala

Gospodarska dinamika družbe je zelo odvisna od podjetniških pričakovanj podjetnikov o ustvarjanju novih delovnih mest, uporabe sodobnih tehnologij ter njihove usmerjenosti v internacionalizacijo poslov. Podatki lanske raziskave GEM kažejo, da bodo v prihodnjih letih nastajajoča in nova podjetja v Sloveniji zaposlovala več, saj se je delež podjetnikov, ki načrtujejo več kot pet novih zaposlitev v prihodnjih petih letih, lani v primerjavi s predlanskim povečal za skoraj deset odstotnih točk (s 26 odstotkov v letu 2012 na 35 v letu 2013).

Ob tem je ostala izmerjena raven inovativnosti izdelkov oziroma storitev podjetnikov v zgodnjih fazah podjetniške aktivnosti tako rekoč nespremenjena. Delež podjetnikov v Sloveniji, ki poročajo, da so njihovi izdelki za vse ali vsaj za nekatere kupce novi, se je zmanjšal le za eno odstotno točko (s predlanskih 49 na lanskih 48 odstotkov).

A v primerjavi s predlanskim se je rahlo zmanjšal delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki navajajo, da imajo njihova podjetja več kot četrtino kupcev zunaj države (s predlanskih 32 na lanskih 26 odstotkov). Delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki imajo kupce v tujini, pa je bil lani še vedno večji kot leta 2011, ko je znašal 23 odstotkov.

Lani se je povečal delež nastajajočih in novih podjetnikov, ki poročajo, da imajo njihova podjetja vsaj odstotek kupcev zunaj Slovenije, in sicer s predlanskih 61 na lanskih 74 odstotkov. To kaže, da se že skoraj tri četrtine slovenskih nastajajočih in novih podjetnikov spogleduje s tujimi trgi.

Odnos družbe do podjetništva

Pozitiven odnos do podjetništva v družbi lahko dodatno motivira posameznike za vstop v podjetništvo, druge deležnike v družbi pa pripelje do tega, da ustrezno podprejo podjetne posameznike pri uresničevanju njihovih podjemov. Odnos do podjetništva v družbi se kaže predvsem skozi zaznavanje podjetništva kot dobre poklicne izbire, ali družba spoštuje uspešne podjetnike in ali je zaznati pozitiven odnos medijev do podjetništva. Slovenci smo v povprečju zelo prepričani o svojem znanju, izkušnjah in sposobnostih za podjetništvo. Tako namreč meni 51 odstotkov odraslih, kar nas v svetovnem merilu med 67 državami uvršča na 30. mesto.

Na sredini lestvice smo tudi po zaznavanju podjetništva kot dobre poklicne izbire. Z 68 odstotki prebivalcev, ki spoštujejo uspešne podjetnike, se Slovenija uvršča med povprečne evropske države.

Je pa v evropskih državah medijski odnos do podjetništva v povprečju slabši kot v drugih skupinah držav: na zadnjih 15 mestih svetovne lestvice je kar 12 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, kjer samo polovica prebivalcev meni, da lahko v časopisih, na radiu in televiziji pogosto zasledimo zgodbe o uspešnih novih podjetjih. Na najvišjih mestih evropske lestvice je Finska (z 68 odstotki), Slovenija pa je med evropskimi državami na 10. mestu.

Vnovičen poziv k ureditvi poslovnega okolja

V Sloveniji so številne okoliščine poslovanja tudi lani zaostajale za ocenami drugih najrazvitejših držav, zato bi jim kazalo nameniti še posebno veliko pozornosti. Ne nazadnje okolje, v katerem podjetniki živijo in delujejo, pomembno vpliva na njihovo odločitev, da ustanovijo podjetje ali razširijo zdajšnje. Podjetništvo je pač vselej osebna izbira, posameznikov ni možno prisiliti v podjetništvo, lahko jih le motiviramo in navdušujemo, a tudi to je brez urejenih nacionalnih okvirov za poslovanje jalovo delo.

Zato je za razvoj podjet­ništva, predvsem tistega na podlagi priložnosti, nujno izboljšati nacionalne razmere za poslovanje. Že vsa leta je v Sloveniji praviloma najvišje ocenjen okvir poslovanja fizična infrastruktura, medtem ko so tisti najvplivnejši dejavniki, denimo izobraževanje in usposabljanje za podjetništvo ali pravni okvir, med najnižje ocenjenimi. Nič drugače ni bilo tudi lani, zato bi že bil čas, da se politika zresni, že zlasti, ker si je najnižjo povprečno oceno (1,9 na lestvici od ena do pet) tokrat vnovič prislužilo področje zasnove in vodenja vladne politike na področju podpore novim in rastočim podjetjem.

O avtorjih in raziskavi

Nosilec raziskave GEM za Slovenijo je Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, raziskovalni tim pa sestavljajo prof. dr. Miroslav Rebernik (vodja), prof. dr. Polona Tominc, dr. Katja Crnogaj, prof. dr. Karin Širec, doc. dr. Barbara Bradač in mag. Matej Rus. Podrobni rezultati raziskave GEM 2013 za Slovenijo bodo izšli v posebni publikaciji, ki bo v maju dostopna tudi na spletu ( [www.gemslovenia.org] in [www.gemconsortium.org] ).

Avtor: Miroslav Rebernik

Članek je bil objavljen 21. januarja 2014 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...