So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kopičenje znanja, ne iskanje službe

Čas branja: 4 min
20.01.2014  15:37
Kopičenje znanja, ne iskanje službe

Če niste eden izmed 124 tisoč brezposelnih Slovencev in ste delovno aktivni, poskušajte odgovoriti na vprašanje: kaj je vaša služba? Verjetno se vam vprašanje zdi neumno, vendar recimo, da ste obrambni igralec v nogometnem klubu. Potem bi lahko vaš odgovor bil, da ustavljate igralce nasprotne ekipe, da ne dosežejo gola. Vendar, ali ni vaša služba, da vaša ekipa zmaga? In tega ne boste dosegli le s poznavanjem svojega dela, torej ustavljanjem drugih igralcev, temveč tudi razumevanjem vloge podjetja oziroma organizacije v okolju (kot so pokalne nogometne tekme na izpadanje), kakšno dodano vrednost dajete svojim kupcem (navijači poleg odličnih rezultatov pričakujejo zanimive akcije) in svojim lastnikom (ki želijo osrečiti navijače, da bi hodili na tekme in kupovali drese) ter še mnogo drugih stvari. Služba je zdaj torej veliko več kot le poznavanje svojega dela in spekter potrebnih znanj je veliko širši, kot je videti na prvi pogled.

Poleg tega boste najverjetneje kariero zamenjali večkrat, kot je bilo to običajno doslej, kriza je to samo še pospešila. Vendar se je velik del delovno aktivne populacije soočil z dejstvom, da jim veliko znanja in izkušenj, ki so jih pridobili na svojih delovnih mestih, na današnjem trgu delovne sile ne omogoča več ustvarjanja dovolj visoke dodane vrednosti; od tod tudi paradoks, da imamo rekordno visoko število brezposelnih, hkrati pa podjetja pogosto ne morejo najti potrebnega kadra doma.

Kako do znanja

Koncept učenja z delom (learning-by-doing) je eden od načinov, ki ga je, tako kot so to naredili naši sogovorniki (glej okvirje desno), koristno vpeljati v svoje razumevanje kariere. Vendar je treba vedeti, katero znanje iščete in kje ga najti. In prav zato je treba ne samo biti pripravljen to storiti, temveč v menjavanju različnih služb in kariernih poti tudi videti priložnost za pridobivanje novega znanja in izkušenj.

Vendar služba ni edini dejavnik v človekovem življenju in zato je kalkulacija v zvezi z izbiro kariere bolj zapletena. Družina, zdravje, samouresničitev in še mnogo drugih dejavnikov ljudje dajemo na tehtnico, ko se odločamo o službi.

Predstavljamo tri ljudi, ki so skočili v novo kariero.

Iz multinacionalke v start-up

matej golob
Foto: Aleš Beno

Matej Golob se je po desetih letih dela v računalniški korporaciji IBM odločil, da samo zaslužek ni več dovolj za nadaljnje delo v takem podjetju. Zato se je usmeril v svet start-upov, desetletje v korporaciji pa mu je dalo dovolj znanja in izkušenj za ta skok. »Za ta svet, v katerega me je vse bolj vleklo, so značilni posebna energija, optimizem in miselnost, da se vse da narediti (can-do attitude). Življenje je prekratko, da bi ga polnili s pisanjem poročil, pisarniškimi političnimi igricami in pretvarjanjem,« pravi Matej Golob, soorganizator dogodkov TEDx v Sloveniji in soustanovitelj start-upa 30Lean, kjer delujejo kot mentorji, ki se začasno pridružijo podjetniškim ekipam. Bistvo njihove metode je hitro in učinkovito izboljševanje in inoviranje izdelkov, storitev in poslovnih modelov.

Pred odločitvijo za novo kariero je Goloba najbolj prevevala negotovost, čeprav se je lotil posla, ki naj bi podjetjem pomagal pri zmanjševanju negotovosti in hitrem prilagajanju trgu. »Ne glede na to, koliko priprav naredite in s kako veliko ekipo, začetek bo vedno poln predpostavk in ugibanj.« Odziv bližnjih pa je bil pozitiven. »Za obdobje preskakovanja karier pa si je le treba pripraviti dovolj finančne oziroma investicijske rezerve za mirnejši spanec. Ker je naš posel ravno zmanjševanje negotovosti in hitro prilagajanje razmeram na trgu, smo se tega lotili po pravilni, sistematični poti.« Čeprav mu je desetletje v IBM dalo veliko izkušenj in znanja, ki ga je lahko izkoristil v start-upu, Golob pravi, da tega v nobeni šoli ne dobiš toliko kot v kratkem času zaganjanja novega posla. »Tega ti ne da nobena šola niti MBA, ki pa ga vseeno priporočam,« dodaja Golob.

Iz zasebnega v javni sektor

urška simčič
Foto: Aleš Beno

Urška Simčič si je dragocene izkušnje in znanje pridobila z delom pri podjetju CalypsoCrystal, ki izdeluje luksuzne dodatke za iphone. Po uspešnih začetkih v tem start-upu se je odločila karierno pot nadaljevati v akademskem okolju, in sicer kot vodja projektov na Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju (LUI), katerega član je tudi CalypsoCrystal. Simčičeva o svoji odločitvi za preskok iz podjetništva v izobraževanje pravi: »Prestop v LUI mi je omogočil, da delam sočasno na več področjih, ki me osebno zanimajo: od PR, trženja, organizacije dogodkov do mentorstva in dela z mladimi podjetji. Delo v zagonskih podjetjih je posebno, če ga primerjamo z delom v korporativnem svetu, saj se naloge in odgovornosti tukaj med sabo nenehno izmenjujejo in prepletajo, a je kljub temu nujna določena delovna konstanta, če hočemo dosegati dobre rezultate. Navsezadnje so mi izkušnje, ki sem jih pridobila z delom v zagonskem podjetju, omogočile, da mi prevzem odgovornosti, ki so prišle z delom v LUI, ni povzročal težav in sem se z veseljem lotila nalog, ki sem jih pred tem prostovoljno opravljala v okviru drugih organizacij. Naloga inkubatorja je podpora start-up podjetjem, tako da zdaj delim izkušnje in znanje, ki sem si jih pridobila s praktičnim delom.«

Kljub temu se je nekoliko bala spremembe na karierni poti: »Seveda me je bilo strah, predvsem spopadanja z novimi izzivi in tega, kako pridobljeno znanje in veščine zdaj kar najbolje uporabiti. Ljudje, ki me poznajo, so izziv videli kot logično združitev vsega, kar sem počela pred tem, kot organsko nadaljevanje dela v okolju, kjer se lahko nenehno učim in delam z ljudmi z najrazličnejših področij.«

Iz malega podjetja v dobro naoljen stroj

Luka Stepan
Foto: GigoDesign

Luka Stepan je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, že med študijem pa je delovne izkušnje pridobival pri podjetju GigoDesign. Po diplomi ga je pot zanesla v London na Royal College of Art, kjer je končal dvoletni magistrski študij iz produktnega dizajna. Po študiju je s sošolci ustanovil lasten studio, kjer je ostal tri leta. Sledila je vrnitev v Slovenijo, znova v GigoDesignu kot kreativni direktor za produktni dizajn, pomaga pa tudi mladim start-upom, ki se kalijo v podjetniškem pospeševalniku DesignForward. »V GigoDesign sem se vrnil predvsem zato, ker mi je zaradi že vzpostavljene infrastrukture ponujal boljše razmere za delo. Želim delati to, kar me veseli, in ne z administracijo. Po treh letih lastnega podjetništva sem se pač želel priključiti podjetju, ki deluje kot dobro naoljen stroj in ti posledično daje podlago, ki omogoča ustvarjalno delo,« poudarja Stepan, ki mu minule izkušnje dobro služijo tudi v GigoDesignu.

»Podjetniške izkušnje pomenijo izobraženost o trgu. Tako laže razumeš, kako in zakaj se tvoje podjetje natanko tako vede na trgu, zaradi česar lahko posameznik ustvarja višjo dodano vrednost za svoje podjetje. Ta podjetniški vpogled mora biti del načrtovanja novih izdelkov - včasih to vodi do novih poslovnih modelov,« dodaja Stepan, za katerega je sicer najpomembnejši dejavnik pri izboru službe poleg svobode pri delu iskanje optimalnega okolja, kjer je posameznik lahko najboljši. »Edino pomembna je platforma, ki lahko najbolj pozitivno vpliva na tvoj razvoj in na to, da lahko največ časa posvečaš temu, v čemer si najboljši, in ne organiziranju,« poudarja Stepan, ki pa del odgovornosti za to vidi tudi pri delodajalcih.

Avtorji: Špela Mikuš , Tajana Dzudović , Iztok Hočevar

Članek je bil objavljen 10. januarja v prilogi časnika Finance Weekend.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...