So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Dolžnost je poskusiti in šele nato bentiti

Čas branja: 7 min
11.01.2014  08:30
Dolžnost je poskusiti in šele nato bentiti

Jernej Zidar je od julija 2011 raziskovalec na Institute of High Performance Computing v Singapurju. Diplomiral je v Sloveniji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer je za raziskovalno nalogo prejel fakultetno Prešernovo nagrado, za diplomsko delo je dobil tudi Krkino nagrado. Sledil je doktorski študij na medicinski fakulteti. Kmalu po zagovoru disertacije pa je dobil priložnost za odhod v Singapur in jo tudi izkoristil. Kot pravi sam: »Psihologinji na centru za socialno delo, ki me je imela za bedaka, se lahko na tej točki samo zahvalim, saj me je nehote usmerila na pot, ki me je pripeljala v Singapur in mi omogočila, da sem doktoriral, do obisti spoznal vse tri glavne operacijske sisteme (Windows, GNU/Linux, OS X), delal v proizvodnji in laboratorijih. Ni slabo za »bedaka«, ne?«

Prva tedna v Singapurju - v hostlu. Kot pravi turist.
Prva tedna v Singapurju - v hostlu. Kot pravi turist.

Zakaj si odšel v tujino?

Iskreno rečeno si nisem nikoli mislil, da bom šel kadarkoli v tujino, sploh pa v Azijo. V tujino sem šel zato, ker se mi je ponudila priložnost, da grem delat tisto, v čemer sem dober (simulacije molekulske dinamike velikih, biološko zanimivih sistemov). Kmalu po doktoratu sem dobil tudi občutek ujetosti, saj se je izkazalo, da so poti za profesionalno napredovanje v akademiji v Sloveniji zaprte, še vedno pa se pričakuje po več strokovnih člankov na leto, kar je neizvedljivo, če hočeš delati pravo znanost. V tujino sem šel tudi zato, ker je bila to priložnost, da izkusim in poskusim nekaj novega ‒ dokazati se na novem delovnem mestu, kjer je precej težje kar oditi domov in se zjokati »nad strelicami vse nasprotne usode« (prosto po Prešernu).

Kako si dobil priložnost za odhod v Singapur?

Na razpis za delovno mesto me je opozoril vodja oddelka dr. Janez Mavri, vodja Laboratorija za računalniške bioznanosti in bioformatiko na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki mi je januarja 2011 napol v šali dejal, naj se prijavim, češ da nimam česa izgubiti razen nekaj minut svojega časa. Tako sem poslal prvi sveženj dokumentov v Singapur. Preostalo je potem potekalo izredno hitro ... Intervju za službo sem imel med potapljaškim dopustom na karibskem otoku Bonaire.

Si se spopadal s kakšnimi administrativnimi težavami?

V Sloveniji je na moje veliko presenečenje vse minilo brez večjih težav. »Vse« pomeni v tem primeru pridobitev potrdila o diplomi v angleščini, pridobitev potrdila o zagovoru doktorske disertacije v angleščini. Še najbolj negativno presenečenje je bilo, ko sem moral sam napisati potrdilo o zagovoru doktorske disertacije v angleščini. Pričakoval bi namreč, da bo v letu 2011 in ob članstvu Slovenije v EU samo po sebi umevno, da bi doktorand rad tudi dokumente v angleščini. Ob nerazumljivo visokih šolninah na podiplomskem študiju je bilo moje presenečenje še toliko večje. Prijetno sem bil presenečen, ko sem stopil v stik z Dursom v zvezi z odjavo davčne rezidence. Prejel sem temeljita navodila z zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje. Moja vloga je bila rešena v treh tednih. Vse pohvale odgovornim osebam.

Kar pa zadeva administracijo v Singapurju, pa lahko rečem le: prišel-videl-uredil. Mejne formalizme na singapurskem letališču sem uredil v nekaj minutah. Še večji vtis je name naredilo pridobivanje delovnega dovoljenja (Employment Pass Card, EP Card), kamor so me v HR napotili na moj prvi delovni dan, ko sem spal le nekaj ur, nekaj zaradi bivanja v hostlu, nekaj zaradi časovne razlike, nekaj zaradi strahu pred začetkom novega življenja. Na ustrezni urad sem prišel dobre pol ure pred naročeno uro in v mislih povsem pripravljen na nekajurno čakanje, pa sem se zmotil. V nekaj minutah sem bil že na vrsti. Gospodični sem oddal dokumente in to je bilo to. Samo kartico sem dvignil nekaj dni pozneje. EP Card je za migrante izrednega pomena, saj omogoča odprtje tekočega računa na banki, sklenitev kateregakoli naročniškega razmerja in najpomembneje: omogoča potovanje iz Singapurja in vanj. Brez te kartice, ki je tesno povezana z delodajalcem, v Singapurju tako rekoč ne obstajaš.

Raffles Place, finančno središče Singapurja.
Raffles Place, finančno središče Singapurja.

Bi poudaril kakšne razlike med delovnim okoljem v Singapurju in Sloveniji?

Tako v Sloveniji kot v Singapurju sem zaposlen v akademiji, zato moja primerjava velja zgolj za to področje. Osrednja razlika je opazna že na zunaj. Medtem ko je bilo v Sloveniji povsem sprejemljivo prihajati v službo oblečen povsem »casual«, je tu natančno predpisano, kaj je dovoljeno in kaj ni. Tako se za moške pričakujejo dolge hlače (ne kavbojke), srajca in zaprti čevlji. Izjema je petek, ko lahko zaposleni pridemo v službo oblečeni bolj »casual« (celo v kavbojkah). Druga razlika je manj opazna. Celoten inštitut je voden kot podjetje, kar pomeni, da ni nepotrebnega zapravljanja, hkrati pa ni ovir za nakupe strojne opreme (to je računalnikov), ki jo pri svojem delu potrebujemo.

Zanimivo se mi tudi zdi, da imamo zaposleni popuste pri nakupih zabavne elektronike, Applovih izdelkov ... Nenehno se tudi poudarja pripadnost inštitutu tako v službi kot zunaj te, kjer moramo zaposleni paziti, da ne škodimo dobremu imenu in ugledu inštituta. Da me je ob prihodu že čakalo polno opremljeno delovno mesto z novim prenosnim računalnikom, telefonom in vsem potrebnim za delo, pa je menda jasno. V splošnem pa tu pogrešam sproščenost, ki sem je bil navajen v Sloveniji.

Obstaja razlika v delovni etiki in mentaliteti med Singapurci in Slovenci?

Delovna etika je le malenkost drugačna. Medtem ko Slovenci med Evropejci veljamo za pridne, so Singapurci prav superpridni. Petek in svetek, sobote in nedelje jim niso tuje, da se le delo opravi. Še največ oddiha med delom si vzamemo nesingapurci.

O razliki v mentaliteti za zdaj težko kaj povem, čeprav opažam, da je zelo težko zvabiti sodelavce na pijačo po delu. Nekako jim je tuje in odveč družiti se po službi.

Medtem ko je Singapur na vrhu lestvice najbogatejših držav na svetu, pa Slovenija tone vse nižje. Imaš mogoče svoje mnenje, zakaj je tako?

Razlogov za uspeh Singapurja je več. Eden izmed teh je dejstvo, da je država v službi ljudi, in ne nasprotno. Ta odnos se kaže v učinkoviti javni upravi, delujočem sodnem sistemu in policiji (tudi z njimi sem že imel izkušnjo), nizkih davkih, delujočem javnem prevozu (slovenske železnice so primerjalno gledano slaba šala).

Ne gre pozabiti, da je Singapur obkrožen z občutno revnejšimi državami (Malezija, Indonezija, Tajska, Vietnam), ki zagotavljajo poceni delovno silo za »umazana« dela, kot je gradnja nebotičnikov in cest. Tem delavcem se godi zelo slabo, tako slabo, da Amnesty International že vrsto let zaman opozarja na kršenje njihovih pravic. Vsakršna primerjava z opeharjenimi bosanskimi delavci v Sloveniji je povsem na mestu. Na kratko: fuj.

Singapurski metro (MRT) je ponos singapurske države.
Singapurski metro (MRT) je ponos singapurske države.

Na račun tranzita in visokih tehnologij Singapur močno zasluži. Enako, če ne še več, bi lahko zaslužila tudi Slovenija, saj leži na križišču antičnih trgovskih poti, ki so povezovale sever z jugom in vzhod z zahodom. Tudi znanja ima Slovenija več kot dovolj, kar kažejo primeri podjetij z Managerjeve lestvice TOP 101 (mimogrede: V Singapurju sem na motociklih že večkrat videl Akrapovičeve izpušne sisteme.), kjer čedalje bolj prevladujejo »pravi« podjetniki, to je tisti, ki so prišli do svojega imetja s svojimi lastnimi zamislimi in delom brez podpore politike. Osrednja težava Slovenije je sprememba mentalitete iz samopomilovanja (Majhni smo in neznatni ...) v singapursko mentaliteto (Majulah Singapura! ‒ Naprej, Singapur!).

Kaj je dodana vrednost dela v Singapurju?

Dodana vrednost dela v Singapurju je po mojem mnenju tisto, o čemer se v Sloveniji (EU?) veliko govori, a zelo malo naredi ‒ znanje (know-how). Načrtno se spodbujajo skoraj izključno raziskave, ki lahko vodijo do praktične aplikacije. Še več, A*STAR (singapurski ekvivalent slovenskega ARRS) je povsem administrativno določil, da mora inštitut, kjer sem zaposlen, dobiti toliko in toliko denarja iz industrije kakor ve in zna, v nasprotnem primeru bodo sledila odpuščanja. Kratko in jedrnato. Brez sporazumov in velikih besed o sodelovanju z industrijo. Preprosto se dela na tem.

Je Singapur »the place to be«, za koga in zakaj?

Dejstvo je, da se težišče gospodarskega sveta premika iz ZDA in Evrope v Azijo, zato je vredno poskusiti tukaj. Seveda ni nujno, da uspeš, vendar je nekako dolžnost vsakega posameznika, da vsaj poskusi, šele potem ima pravico bentiti nad sistemom.

To je za izobražene mlade na začetku profesionalne poti, ki bi radi poskusili. Evropejci smo tu precej cenjeni, saj pridemo z veliko znanja.

Že imaš načrte, kako in kam naprej?

Načrtov za naprej še nimam, verjamem pa, da se bo pokazalo, kam moram iti, saj je bilo tako leta 2005 (vpis na podiplomski študij in status mladega raziskovalca) kot letos (selitev v Singapur). Ne bom pa zanikal, da me mika poskusiti še v Avstraliji. Počasi bi se tudi želel ustaliti, imeti družino z vsem kar sodi zraven (brez hipoteke za močno precenjeno in substandardno zgrajeno nepremičnino v Sloveniji, seveda).

Na profesionalni ravni se imam v načrtu resneje začeti ukvarjati s programiranjem (Python, c++ ...). Zavedam se, da se moram vseskozi izobraževati in nadgrajevati svoja znanja. Brez računalništva, s katerim me je kot otroka seznanil oče, simulacij, ki sem jih spoznal v gimnaziji, in veliko radovednosti me najbrž ne bi bilo v Singapurju.

Bi rekel, da te je singapurska izkušnja spremenila oziroma te spreminja?

Singapur me spreminja. Živeti v tako velikem mestu človeka spremeni, pa čeprav je to ali način hoje (v Aziji je treba hoditi počasi, sicer so ti vsi napoti) ali način razmišljanja. Ko denimo vidiš, da je sodelavec v slabih desetih letih napredoval do mesta vodje oddelka in je stari vodja oddelka PROSTOVOLJNO zapustil mesto mlademu, me začne prevevati tisti občutek, ki ga v Sloveniji ni ‒ da lahko s svojimi lastnimi močmi in znanjem uspeš, ne da bi se udinjal (nočem uporabiti izraza z ulice) vodji oddelka, šefu, članom kakšnih komisij ... PROSTOVOLJNO je poudarjeno zato, ker se v Sloveniji vodje tipično oddelka oklepajo svojega položaja do zadnjega, zakonodaja pa pod pretvezo njihove starosti (mišljeni so tisti vodje, ki bi se že lahko upokojili) ne omogoča njihove zamenjave. Zato mi je Singapur všeč.

Na vrhu casinoja Marina Bay Sands.
Na vrhu casinoja Marina Bay Sands.

Se nameravaš vrniti v Slovenijo?

Rad bi se vrnil v Slovenijo, ki bi bila vsaj malo podobna Singapurju. S Slovenci, ki so tu, smo se pred časom šalili, da bi morala slovenska država za nekaj let angažirati Lee Kuan Jeva, utemeljitelja singapurske države, ki je državo iz tretjega sveta (leta 1965) v samo 40 letih pripeljal v družbo najrazvitejših.

Rad bi se vrnil v Slovenijo z nizkimi davki, kjer bi bilo plačevanje davkov samo po sebi umevno in vrlina.

Rad bi se vrnil v Slovenijo z delujočim sodnim sistemom in policijo.

Izkušnja Singapurja kaže, da je spremembe mogoče izpeljati tudi v zelo kratkem času. Izgovarjanje na 50+ let komunistične preteklosti je samo izgovor za ne-delovanje in vzdrževanje trenutnih, prej ali slej gnilih, razmer. Enako velja za kazanje s prstom in pilatovsko umivanje rok, češ: »Sej drugi so pa tud' to počel'.« Sami izgovori in prazne marnje.

Pomenljiv je podatek, da se število visoko izobraženih Slovencev v Singapurju postopoma povečuje. Nedvomno je mogoče enak trend opaziti tudi širše. Žal se zdi, da je pomembnejše pregovarjanje, kdo da ima boljši politični program (čeprav so vsi zgolj odtenki iste sivine), kot pa to, da visoko izobražen kader, v katerega je republika Slovenija prek šolstva vložila precejšnja sredstva, zapušča Slovenijo.

Monitor, dobra tipkovnica in miska, zvezek, nalivnik - osnovni oprema za delo.
Monitor, dobra tipkovnica in miska, zvezek, nalivnik - osnovni oprema za delo.

"Samo" v Singapurju

3G-signal povsod (tudi več nadstropij pod zemljo)

Velike količine podatkov, vključenih v poljubni paket mobilne telefonije

Applovi iphone 4 povsod

Poceni elektronske igračke

Skoraj povsod na voljo: kabelski, xDSL- in optični internet

Kava v PVC-vrečkah

Pet milijonov prebivalcev na majhnem prostoru, pa še vedno veliko zelenja in parkov

Spodoben obrok za prgišče evrov

Država gradi stanovanja (~20 tisoč v tem trenutku) in jih prodaja ljudem

V miru živijo muslimani, Kitajci, Indijci ...

Klimatske naprave so prižgane povsod in vedno

Izlet za konec tedna na Bali za sto do 200 evrov

Članek je bil 21. novembra 2011 objavljen na Finance. si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...