So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Dopusti, prazniki in ne-delo

Čas branja: 4 min
07.01.2014  07:18  Dopolnjeno: 07.01.2014 07:26
Dopusti, prazniki in ne-delo

JURE MIKUZ - RSG, PRVI SKLAD
Jure Mikuž, RSG Capital

"In odkar se v Sloveniji ne cedita več med in mleko, je 2. januar delovni dan! Katastrofa! Obup! Ni besed, ki bi lahko opisale splošno depresivno stanje povprečnega Slovenca na ta dan!"

Kljub temu, da praznovanju novega leta že nekaj časa ne posvečam posebne pozornosti več, je nekaj v moji podzavesti očitno upalo na to, da se bo z 2014 vseeno nekaj spremenilo v glavah tukajšnjih prebivalcev, da se bo aktiviral vsaj delček tiste energije, ki je potrebna, da se stvari premaknejo. O tem smo mnogi pisali (tudi na tem mestu) v lanskem letu.

Razumljivo je, da se  v času božično-novoletnih praznikov ne dogaja kaj dosti v poslovnem smislu, saj mnogi ljudje to izkoristijo za oddih ali obisk sorodnikov. Tudi v drugih državah je to predvsem čas trošenja in ne toliko ustvarjanja dodane vrednosti (z izjemo nekaterih podjetij, ki prav v tem času naredijo največ prihodkov, seveda). Vsesplošna nakupovalna, pirotehnična in prehranjevalno-alkoholna evforija je dejansko spodbujena s strani prodajalcev in igranjem na karto črednega nagona potrošnikov, ki bodo na koncu spet trdili, da niso sami krivi za svojo prezadolženost in glavobole ob pogledu na svoj osebni bančni račun, temveč jih je v to prisilil sistem, v katerem živijo. Nikoli nisem popolnoma razumel tega fenomena. Odkar moram kot oče trenutno 7-letnika tudi sam kupiti kako darilo ob tem času (hvala, Amazon!), mi gre zadeva še malo bolj na jetra, ampak bom preživel tudi to.

OK, mine »Veseli december«, novoletna sekunda in vstopimo v novo leto. Ker večina ljudi najdaljšo noč preživi nekoliko drugače kot vse ostale, se smatra za normalno, da ostanemo doma še en dan, torej 1. januarja. In odkar se v Sloveniji ne cedita več med in mleko, je 2. januar delovni dan!

Katastrofa! Obup! Ni besed, ki bi lahko opisale splošno depresivno stanje povprečnega Slovenca na ta dan! Pogovori v javnih uradih, trgovinah, kavarnah, na radijskih valovih in nasploh skoraj povsod se vrtijo izključno okoli tega, kako je brez veze, da so uvedli 2. januar kot delovni dan, ker na ta dan se seveda nič pretresljivega ne dogaja in bi z lahkoto pustili, da ljudje podaljšajo svoje ne-delo še za en dan.

Oceno Gospodarske zbornice Slovenije, da smo na ta način prihranili dobrih 30 milijonov evrov, proglasijo za šalo dneva in brez sramu dalje pametujejo. Očitno se le malokdo od teh pametnjakovičev vpraša, ali pri njem ne bi bilo dejansko vseeno, če bi mu »država« podarila prost dan še 3.1. pa 4.1. in tako dalje...

Kdor namreč misli, da en delovni dan v letu ne predstavlja nobene ekonomske dodane vrednosti, najverjetneje pri tem izhaja iz lastne izkušnje, torej je bil tisti dan popolnoma neproduktiven. Vprašajte katerega od uspešnih slovenskih ali tujih podjetnikov, kaj si mislijo o tem prazničnem obdobju - večini se zdi predolgo in po svoje komaj čakajo, da se začne januar in nove možnosti za ustvarjanje prihodkov. Seveda večina tistih, ki navijajo za to, da se Slovencem vrne osnovna človekova pravica do dvodnevnega zdravljenja silvestrskega mačka, v isti sapi tarna nad slabimi socialnimi razmerami pri nas, padcem življenjskega standarda in ostalimi tegobami, kakor jih je opisal Miha Mazzini v tej kolumni: www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2013/12/ob_enajstih_dopoldne.aspx

In da je razočaranje popolno, na ta nesrečni 2. januar ljudje preštudirajo koledar za 2014 (pa naj še kdo reče, da nihče nič ne dela v službi..) in ugotovijo, da je naslednji dela prost dan letos šele Velikonočni ponedeljek, ki bo letos 21. aprila! Človeka prime, da obupa nad tem tempom, kajne? Kje so tisti dobri časi SFRJ, ko so praznike, če so slednji nanesli na vikend, podaljšali v dela proste dneve med tednom...

Naj vas pomirim, vse tiste, ki ste se našli med zgoraj opisano populacijo - ne bo tako hudo. Januarja boste verjetno počasi čistili svoj mailbox in ostale datoteke iz lanskega leta, februarja boste mnogi s svojimi najmlajšimi preživljali šolske počitnice (1 teden), zatem je čas za nekaj več akcije, saj sta marec in april med najbolj produktivnimi meseci v letu, v začetku maja je spet čas za nekaj počitnic in dela prostih dni, potem pa še ena delovna etapa nekje do konca junija. Julij in avgust sta v Sloveniji praktično izgubljena, saj se dopusti ljudi razvrstijo čez celotna dva meseca in tako zasedbe v podjetjih niso popolne (kolektivni dopusti niso tako neumna stvar!), zatem pride delno operativen september, nekoliko aktivnejši oktober, ter zaradi krompirjevih počitnic skrajšani november. Decembra pa vemo, kako je s produktivnostjo.

Če smo konkretnejši in zanemarimo obdobja, ko je zmanjšana produktivnost ljudi, kljub temu, da so na delovnem mestu - od približno 250 delovnih dni na leto je potrebno odšteti dela proste praznične dni, ki jih bo v letošnjem letu 8, poleg tega vsakemu zaposlenemu pri nas v povprečju pripada še 20 dni plačanega dopusta. Če zanemarimo vse ostalo, bo povprečen zaposleni pri nas tako letos prost 28 delovnih dni, kar efektivno predstavlja skoraj 6 tednov.

Primerjajmo to zdaj s stanjem v Združenih državah Amerike, na katere gledamo kot na temelj demokracije in spoštovanja človekovih svoboščin - namenoma nisem za primerjavo vzel katere od držav, ki veljajo po splošnem prepričanju za sinonim izkoriščanja delavcev. V ZDA bo letos dela prostih 9 dni. Ampak k temu podatku je potrebno dodati, da v povprečju zaposlenemu Američanu vsako leto pripada le 13 dni plačanega dopusta. In še tega dopusta ne more porabiti po lastni presoji, temveč je v večini primerov izključena možnost koriščenja dopusta v mesecih, ko so poslovno aktivnejši. Pri tem velja omeniti, da novo zaposleni v ZDA pogosto v prvih letih sploh ne dopustujejo. Povprečen ameriški zaposleni tako dela več kot teden dni več vsako leto od povprečnega Slovenca.

Verjamem, da se imamo pri nas za nadpovprečno pridne ljudi (čeprav mi ni jasno, na katerih KPI-jih to temelji), ampak vseeno je ta teden težko nadoknaditi (dobrih 30 milijonov € / dan dodane vrednosti je verjetno kar dobra ocena).

Namen mojega pisanja ni v tem, da ugotavljamo, koliko dni zaposleni preživijo za svojim računalnikom, strojem ali točilnim pultom. Bi bilo pa koristno, da se ljudje počasi pričnejo zavedati razlike med delati in hoditi v službo, tu in tam bi se kdo lahko vprašal o svoji dodani vrednosti v gospodarskem sistemu, v katerem je zaposlen, ter o konkurenčnosti sebe, podjetja, za katerega dela (tudi državne uprave) in tako dalje.

Morda bo potem aktualna kaka nebuloza manj v stilu tiste o ničelni dodani vrednosti 2. januarja kot delovnega dne. In če se še kdo pritožuje nad takim tempom v Sloveniji, ZDA ali kje drugje po svetu - mnogi ljudje, ki so zaradi različnih vzrokov ostali brez služb in prihodkov, bi z veseljem sprejeli delo tudi 2.1., pa 31.4. in tako dalje.

Jure Mikuž je direktor in partner v podjetju RSG Capital

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...