So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Milijoni start-upom, točke politikom?

Čas branja: 3 min
06.01.2014  10:31
Milijoni start-upom, točke politikom?

Start-upi so seksi. Tako seksi, da start-up konference že dolgo niso sobe, polne piflarjev, prej so podobne trženjskim dogodkom (ne želim biti nespoštljiv ne do trženja ne do najuspešnejših študentov). Ko pustim opisovanje privlačnosti želje za zagon lastnega podjetja ob strani, v zadnjem času z žalostjo ugotavljam, da politiki v za Slovenijo spodbudnem trendu zanimanja za start-upe vidijo priložnosti za nabiranje političnih točk.

V vladajoči Pozitivni Sloveniji (PS) se po besedah vodje poslanske skupine Janija Möderndorferja zavzemajo za razvoj novih ekonomskih modelov, pri čemer poudarjajo podjetniško zadružništvo, socialno podjetništvo in model start-upov. Ob takšnih pobudah stranke, katere ustanovitelja preiskujejo zaradi domnevnega prelivanja javnega denarja v zasebne žepe, me ima, da bi se prijel za denarnico. Še posebej, ko se spomnim nekdanjega gospodarskega ministra iz iste stranke Stanka Stepišnika, čigar podjetje je zmagovalo na razpisih gospodarskega ministrstva.

Zakaj se kot davkoplačevalec bojim takšnih zavzemanj? Od stranke, ki je popustila sindikatom in njihovim težnjam po koncu zniževanja davka od dobička, ne pričakujem izboljšanja gospodarskega okolja. Torej prizadevanja za davčno in birokratsko podjetjem bolj naklonjene države, ki bo start-upom kova Outfit7 dala razlog, da tako kot denimo njihov finski tekmec Rovio ne le ustvarjajo in razvijajo v domovini, ampak tudi ohranjajo sedež v matični Sloveniji in glavnino davkov prispevajo v proračun. (Ne gre pozabiti, da sta se zakonca Login za selitev sedeža podjetja v tujino odločila tudi zato, ker sta obupala nad birokratskimi ovirami ob poskusu zaposlitve tujega državljana.) Bojim se, da gre za nove poskuse metanja denarja v novonastala podjetja, a kot povedo predstavniki uspešnih start-upov, tega ne potrebujejo. Kot v sosednjem prispevku opozarja soustanovitelj uspešnega slovenskega start-upa Andraž Tori, subvencije pogosto odvrnejo pozornost podjetij od trga. Uspešna slovenska mlada podjetja bodo ostala v Sloveniji le, če se bodo tu počutila dobrodošla. V prvi vrsti bo država pri tem morala razmisliti, kako znižati visoke obremenitve plač. Podjetja, ki želijo konkurirati na tujih trgih, morajo zaposlovati največje talente, a ob tako visokih obremenitvah nadpovprečnih plač, jih v primerjavi s tujo konkurenco težje dobro plačajo.

To je težava, na katero že dolgo opozarjajo tudi tuji vlagatelji pri nas, pa ni nobene volje, da bi se področje začelo urejati. Tuji kapital v Sloveniji poskušamo ohraniti le s spodbudami za investicije, to pa nekako izkrivlja konkurenco, saj so teh spodbud deležni le nekateri. Po slišanem iz vrst PS se mi zdi, da v novi koalicijski pogodbi za start-upe pripravljajo podobne »rešitve«. To pa mi kot davkoplačevalcu ni prav nič všeč. Zakaj bi z mojim denarjem spodbujali nastanek novih start-upov, preden bi toliko uredili poslovno okolje, da bi podjetja tudi po mednarodnem uspehu želela ostati v Sloveniji?

Primerneje bi bilo, da bi poskušali oblikovati razmere za nastanek mladih podjetij. Da bi privabili tuje talente v Slovenijo. Tori predlaga več spodbujanja prihodov tujih študentov in profesorjev - na nekaterih fakultetah se zdi, da se tega zavedajo in gredo v pravo smer, kar je zelo pohvalno - in omogočanja prihoda visokoizobraženih kadrov, tudi iz držav nečlanic EU. Ameriška statistika namreč kaže, da so kar četrtino visokotehnoloških start-upov ustanovili priseljenci. Vzor je lahko Nizozemska, ki tujim strokovnjakom nekaj let dovoljuje neobdavčenih do 30 odstotkov plače. S podobnimi ukrepi bi lahko privabili mlade talente, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije.

Nikakor ne kritiziram ideje vladajoče stranke, da bi bilo dobro spodbuditi start-upe v Sloveniji. Nasprotno. Jahati slovenski val navdušenja nad podjetništvom je odlična zamisel. Poznavalci podjetništva radi povedo, da je kriza pravi čas za rojevanje podjetij. Kakorkoli je žalostno, da so prejšnje generacije bančnikov, menedžerjev, ekonomistov in politikov s svojimi odločitvami pripeljale državo do točke, da imajo današnji (predvsem novopečeni) iskalci zaposlitev premalo možnosti za uspeh, si upam trditi, da je prav zato motiv za lastno ustvarjanje mladih največji v zadnjih dveh desetletjih. Ta generacija ima znanje, veselje do programiranja, projektiranja, razvijanja poslovnih modelov, do podjetništva in močan motiv, da nekaj naredi iz sebe. Za številne je start-up tako edina možnost, saj pojma varna zaposlitev ne poznajo.

Preden se na državni ravni lotijo spodbud, pa morajo vedeti, kaj mlada podjetja potrebujejo. In to gotovo niso davkoplačevalski milijoni, kot spremljamo ob primeru socialnega podjetništva in kar želijo v PS storiti s spodbujanjem zadružništva.

Avtor: Jure Ugovšek

Komentar je bil objavljen 5. januarja na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...