So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Andy Rubin: Oče androida med robote

Čas branja: 4 min
02.01.2014  08:49
Andy Rubin: Oče androida med robote

Roboti neutrudno delajo v tovarnah, pogosto noč in dan, serijsko izdelujejo računalnike, avtomobile ali pakirajo piškote v vrečke. Nikoli se ne pritožujejo, ne prosijo za odmor in ne zahtevajo višje plače. Robotska tehnologija napreduje tako hitro, da kovinski pomočniki prevzemajo vse več del, ki so jih nekoč opravljali samo ljudje. Pomagajo zdravnikom pri operacijah, prenašajo izdelke v skladiščih in molzejo krave. Skratka, trg robotske tehnologije je obetaven. Po napovedih družbe za raziskovanje trga Freedonia Group naj bi prodaja robotov rasla po 10,5-odstotni stopnji na leto in naj bi leta 2016 znašala 20 milijard dolarjev.

Foto: Joe Pugliese
Foto: Joe Pugliese

Rubin se je že izkazal kot vizionar

Tudi Google, lastnik najbolj uporabljanega spletnega iskalnika, se podaja v obetavno robotiko. Razvijanje tega področja je zaupal Andyju Rubinu, ki se je marca letos nenadoma odrekel svojemu položaju vodenja nadaljnjega razvoja uspešnega operacijskega sistema za mobilne naprave Android. Ta je zdaj nameščen že v 80 odstotkih pametnih telefonov, tablic in notesnikov in je daleč za sabo pustil Applov iOS. Mnogi so se ob Rubinovem odstopu spraševali, kaj ima za bregom, predsednik Googlove uprave Larry Page pa je samo nedoločno rekel, da bo Rubin začel novo poglavje v svojem življenju. Povabil ga je, naj se loti še enega od futurističnih projektov, ki jih ima Google že kar nekaj v zalogi.

Serijsko prevzemanje

Zdaj se je Rubin oglasil, in sicer v novi vlogi, ki ima dejansko futuristične lastnosti. Vodil naj bi nov oddelek za robotsko tehnologijo. Google je za projekt očitno namenil precejšnja sredstva, saj je letos prevzel že sedem ameriških in japonskih podjetij, ki se ukvarjajo z robotsko tehnologijo. Kupil je proizvajalca skladiščnih robotov. Proizvajalca humanoidnih robotov je našel na Japonskem v družbi Schaft, ki so jo ustanovili znanstveniki. Start-up Industrial Perception razvija sisteme, s katerimi roboti »vidijo«, in mehanične robotske roke za natovarjanje in raztovarjanje tovornjakov. V Googlovih rokah sta končali tudi podjetji Meka in Redwood Robotics, ki sta tudi specializirani za človeku podobne robote. Podjetje Holomni izdeluje tehnološko napredna kolesa, Bot & Doly pa robotske kamere.

Robotska bitka med Googlom in Amazonom

O Googlovih načrtih je prvi javno poročal New York Times, morda ne čisto po naključju nekaj dni po tem, ko je Jeff Bezos zbudil pozornost javnosti s svojo napovedjo, da bo Amazon nekoč za dostavo blaga uporabljal drone. Kakšen načrt je Google skoval, še ni jasno. Očitno pa je, da ne bo razvijal robotov, ki bi jih lahko kupovali porabniki za pomoč v gospodinjstvu, temveč bodo namenjeni za industrijsko proizvodnjo. Eno od morebitnih področij uporabe naj bi bilo sestavljanje elektronskih naprav, na primer Googlovih pametnih telefonov, kar zdaj večinoma še počnejo ročno (robote za sestavljanje telefonov že uporablja Applov dobavitelj Foxconn). Čisto mogoča je tudi uporaba v spletni trgovini, na primer za avtomatsko dostavo blaga porabnikom na dom. Trenutno Google namreč v nekaterih ameriških mestih preizkuša uvedbo dostavnih storitev in si bo gotovo prizadeval dobavno verigo avtomatizirati. Tako bi lahko konkuriral Amazonovim dronom. New York Times namiguje, da se očitno namerava spopasti z Amazonom na obetavnem trgu hitre dostave. Se kuha bitka med Amazonom in Googlom?

Rubin je svoj projekt primerjal z načrtom za samovozni avto, ki je sprva dišal po znanstveni fantastiki, zdaj pa se že bliža realni izvedbi.

Google napoveduje, da bodo takšni avti po ameriških cestah vozili že leta 2017. Robotski projekt pa je še v zelo zgodnjem stadiju, zato Larry Page priporoča potrpežljivost.

Vsako podjetje potrebuje vizionarja in očitno ima pri Googlu to vlogo 50-letni Rubin. S svojo novo nalogo spet prevzema vlogo izumitelja, ki mu očitno bolj leži kot vodenje vse večje enote za Android. Njegov hobi je postala njegova služba.

Svoja podjetja prodajal velikanom

Rodil se je v Chappaqui v zvezni državi New York. Po končanem študiju informatike leta 1986 je najprej nekaj let razvijal robote pri nemškem optičnem podjetju Carl Zeiss. Med letoma 1989 in 1992 je delal pri Applu. Konec devetdesetih let je soustanovil prvo podjetje Danger, ki ga je opazil Larry Page. Podjetje je nekoč izdelovalo priljubljene pametne telefone sidekick, ki sta ga kupila tudi Page in Sergey Brin. Rubin je podjetje pozneje prodal Microsoftu in leta 2003 ustanovil Android. Po dveh letih ga je prodal Googlu, se pri njem zaposlil in se tam ukvarjal z nadaljnjim razvojem tega operacijskega sistema. Leta 2008 je na trg prišel prvi pametni telefon s tem operacijskim sistemom. Ni takoj doživel uspeha, a Google ga je vztrajno ponujal, nameščali so ga na čedalje več naprav različnih proizvajalcev, od Samsunga do Motorole, in končno je postal prevladujoč sistem na pametnih telefonih.

Avantura v svet robotov spominja na nekatere druge drzne projekte, o katerih pri Googlu niso kaj veliko javno govorili, Larry Page pa jih označuje kot »moonshot projects«, kar bi lahko definirali kot projekti, ki jih je skoraj nemogoče uresničiti in temeljijo bolj na domišljiji kot resničnosti. Koncern je na primer septembra napovedal ustanovitev podjetja Calico, ki naj bi iskalo sredstva za podaljševanje življenja in preprečevanje s tem povezanih bolezni (o tem smo pisali v članku Bo Google našel formulo nesmrtnosti?).

Poceni pomagači za mala in srednja podjetja

Google namerava delavcem odvzeti breme ponavljajočih se gibov in jim pri njihovem delu dati več svobode. Poznavalci pravijo, da se njegova velika priložnost za prodajo kovinskih garačev ponuja v malih in srednje velikih podjetjih, ki si doslej niso mogla privoščiti dragih robotov. Če bi mu uspelo izdelati poceni robote, ki bi jih ne bilo težko programirati, se mu ponuja ogromno priložnosti na doslej še neizkoriščenem trgu. Drugi vidijo v takšnih robotih možnost, da zahodnim podjetjem ne bo več treba iskati poceni delovne sile v državah v razvoju. To naj bi bil eden od načinov za vrnitev industrije na zahod. Seveda pa se postavlja vprašanje, kako bodo roboti vplivali na trg dela. Kaj bo z delavci, katerih delo bodo prevzeli roboti?

Veliko pozornosti je v javnosti pritegnila novica, da je Google v prvi polovici tega meseca kupil družbo Boston Dynamics, ki izdeluje tudi vojaške robote. Ni jasno, kaj ima v načrtu s tem podjetjem. Boston Dynamics je znan po robotih, ki se nenavadno gibljejo po težavnem terenu in so primerni za vojaško uporabo. Za projekt Pentagona Darpa (Defense Advaced Research Projects Agency) izdeluje avtonomne robote, ki se po terenu gibljejo kot živali.

Taka sta robota BigDog, ki lahko po neprehodnih terenih prenaša do 180-kilogramska bremena, in Cheetah, ki teče kot gepard in doseže hitrost do 45 kilometrov na uro. Precision Urban Hopper je precej manjši robot, ki premaguje stopnice ter preskakuje zidove in ograje. Tega Boston Dynamics razvija za projekt Darpa. Štirikolesni robot je namenjen za vojaško uporabo v mestih. Preskoči lahko do sedem metrov visoke ovire. Prenaša tudi tovore, ima vgrajen GPS in je v svojem gibanju večinoma avtonomen.

Po pogodbi z Darpo razvija tudi robota, ki so ga poimenovali Atlas. Visok je kot človek in je človeku tudi podoben. Težak je 150 kilogramov. Ima 14 sklepov, ki se gibljejo prek hidravlike. Lahko teče, pleza in premika tovore. Uporabili naj bi ga v nevarnih okoljih, na primer za pomoč prizadetim v naravnih nesrečah ali vojnah.

Ni jasno, kakšne načrte ima Google s to pridobitvijo. Zatrjuje, da bo spoštoval in izpolnil vse pogodbe z Darpo, vojaške opreme pa ne namerava izdelovati.

Avtorica: Anamarija Urbanija

Članek je bil objavljen 27. decembra v prilogi časnika Finance Weekend.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...