So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Zlatolasa pravnica s Harvarda

Čas branja: 7 min
28.12.2013  13:15  Dopolnjeno: 29.12.2013 12:34
Zlatolasa pravnica s Harvarda

Maja Žerjal se je po končani diplomi na pravni fakulteti v Ljubljani odločila, da se preizkusi v vrhunskem študijskem okolju, ter se odpravila po magisterij na Harvard. Iz želje po znanju, je, kot pravi sama, dobila »izkušnjo, ki je presegla vsa njena pričakovanja z vseh možnih vidikov in bo ključno zaznamovala njeno prihodnost«.

Verjetno je vprašanje, zakaj Harvard, brez pomena. Vseeno, kako si se odločila za magistrski študij na eni izmed najelitnejših univerz na svetu?

Kljub začetni negotovosti, ali bom sploh kam sprejeta, sem bila povabljena na pet vodilnih ameriških pravnih fakultet in sicer na Harvard, NYU, Columbio, Berkely in Chicago. Sprejemno pismo s Harvarda je prišlo četrto v vrsti in po tem o drugih nisem več razmišljala, ker je bila ta univerza od nekdaj moj cilj. Moja pot je potekala v "direktnem letu" Ljubljana - Harvard. Na Pravni fakulteti v Ljubljani sem diplomirala aprila 2010, sredi avgusta pa sem že pričela s magistrskim programom.

V času študija sem imela priložnost delati v notarski pisarni Mojce Tavčar Pasar v Luciji, kjer sem dobila širok in kakovosten vpogled v pravno prakso. Podiplomski študij v tujini je bil vedno moj cilj in ocenila sem, da dodatna leta izkušenj v slovenskem pravnem okolju ne bi imela bistvene dodane vrednosti za uspešno opravljanje magisterija v ZDA, predvsem zaradi drugačnega pravnega sistema, oblike študija in zlasti načina razmišljanja. Ključen dejavnik pri odločitvi je bil prestiž harvardske izobrazbe, ki neizmerno razširi zaposlitvene možnosti v mednarodni sferi, bodisi v okviru vodilnih svetovnih odvetniških pisarn bodisi v mednarodnih institucijah.

Torej bi rekla, da te je motivirala predvsem dodana vrednost študija na Harvardu?

Na Harvard me je gnala zelja po vrhunski izobrazbi v družbi najboljših, gre za življenjski izziv in preizkušanje same sebe, svojih ciljev, pogledov na svet, sposobnosti, meja. Ne spomnim se natančno, kje sem prvič slišala za Harvard: verjetno v okviru kakega ameriškega filma kot večina sveta, ki pozna Harvard kot simbol kakovosti. Kasneje sem se s preučevanju programa in profesorjev prepričala, da je Harvard Law School več kot le slavno ime. Letošnja izkušnja je dosegla in presegla moja pričakovanja z vseh možnih vidikov in prepričana sem, da bo Harvard ključno zaznamoval mojo prihodnost.

Študij verjetno ni poceni. Kako financiraš svoje izobraževanje?

Šolnine enega letnika magistrskega študija v ZDA se na najboljših univerzah gibljejo med 42 tisoč in 50 tisoč dolarjev. Stroški bivanja na Harvardu znašajo med 760 dolarjev v študentskem domu pa vse do 2 tisoč dolarjev na mesec za garsonjero v bližini kampusa.

Stroški študija v ZDA so za marsikaterega interesenta gotovo največja ovira, ki pa ni nepremostljiva.

Nekaj štipendij je na voljo v Sloveniji, kot sta recimo štipendiji Fundacije Parus in Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Nekatere imajo relativno zahtevne razpisne pogoje, ki jih je dobro poznati veliko pred razpisnimi roki in se v skladu z njimi primerno pripraviti. Večina ameriških univerz nudi delno finančno pomoč, na voljo je tudi široka paleta študentskih kreditov, ki so vsaj za ameriške študente običajni način financiranja študija.

Kako si se pripravljala na Harvard?

Ameriške univerze pri selekciji zanima celoten profil osebe, pri čemer mora kandidat vsaj po akademskem uspehu spadati v sam vrh svoje države. Ko so izluščeni najboljši po ocenah, se izbira osredotoči na delovne izkušnje, izven šolske dejavnosti in druge posebnosti. Med sošolci ni niti enega, ki ne bi poleg pravne odličnosti obvladal vsaj se nekaj drugega. Nekateri so vrhunski glasbeniki, drugi aktivni športniki, v to skupino kot učiteljica smučanja in nekdanja tenisačica spadam tudi sama, nekateri so dejavni v politiki svoje države, en izmed najbolj impresivnih pa vodi svojo dobrodelno organizacijo, ki odpira knjižnice po brazilskih favelah.

Pri prijavi so poleg odličnih ocen in prepričljivega življenjepisa pomembna priporočilna pisma. Zame je bila pri slednjih in pri splošnih pripravah neprecenljiva podpora profesorjev Katarine Zajc, Mira Cerarja in Mateja Accetta, ki so me na podlagi svojih izkušenj v tujini in svoje nesporne pravne odličnosti pomagali usmerjati v prave odločitve. Pomembna preizkušnja je bila poletna sola Columbia Summer School v Amsterdamu, na kateri sicer učijo profesorji z New Yorškim Columbia Law School, vendar je princip predavanj in učenja podoben. V štirih tednih sem se spoznala osnove ameriškega prava, dojela način priprav na predavanja in koncept razmišljanja ter se prepričala, da je to sistem, ki ga želim za svoje nadaljnje izobraževanje.

Kaj bi izpostavila kot dodano vrednost Harvarda? Je študij v Sloveniji primerljiv?

Ameriški šolski sistem je na toliko nivojih drugačen od slovenskega, da je nemogoče brezkompromisno trditi, da je boljši od slovenskega. Že sama narava ameriškega pravnega sistema, ki temelji na sodnih precedensih in kreativni uporabi prava ter tako zavrača mehanično pomnjenje zakonov, narekuje drugačno obliko predavanj.

Ob tem gre poudariti, da je sposobnost javnega nastopanja in zelja po izražanju lastnih misli nekako vrojena v večino ameriških študentov. Tovrstno izpostavljanje med drugim omogoča tudi miselnost, da načeloma ni neumnih vprašanj. Vsaj po mojih izkušnjah profesorji vedno rade volje odgovarjajo na se tako osnovna vprašanja. Izpostaviti moram izjemno dostopnost in odzivnost profesorjev, recimo na maile večinoma odgovarjajo najkasneje v nekaj urah, kar je bila zame sprva presenetljivo zaradi svetovnega slovesa večine predavateljev na Harvardu.

Velik poudarek je na različnih akademskih in kariernih svetovalcih, na katere se lahko obrneš z dobesedno kakršnokoli težavo. Univerza na splošno poskrbi, da se študentje lahko stoodstotno osredotočijo na študij in učinkovito pomaga pri odpravljanju vseh vrst ovir. Tega lagodja v Sloveniji ni, kar je razumljivo: v ZDA je študij življenjska investicija, ki si jo se vedno lahko privošči le nizek odstotek mladih, in študentje v zameno za plačano šolnino (potrebno je upoštevati, da študentje v rednem programu prava, ki traja tri leta, VSAKO leto plačajo približno 45 tisoč dolarjev šolnine) pričakujejo najvišjo raven storitev.

Drugačen pristop k pravu je bil razlog, da sem želela študirati v ZDA, in tukajšnji sistem mi zelo ustreza. Kljub temu lahko sedaj z gotovostjo trdim, da sem na ljubljanski Pravni fakulteti pridobila kvalitetno izobrazbo. Ameriške univerze so naravnane tako, da proaktivno poskrbijo za uspešnost študentov, v Sloveniji je pa to prepuščeno študentu samemu, njegovi intelektualni radovednosti in ambicioznosti, vendar možnosti za kakovostno izobrazbo nedvomno obstajajo.

Za ameriške univerze je znano, da je šolnina odmerjena glede na povprečne zaslužke njihovih diplomantov v prvih petih letih zaposlitve po diplomi. Je tudi na Harvardu tako? Mogoče veš, kakšno plačo lahko pričakuješ, če ostaneš v ZDA?

Nekdaj je res veljajo, da ima nekaj odstotkov diplomantov s Harvarda na kateremkoli položaju zagotovljeno določeno najnižjo plačo, govorimo o zelo visokih številkah, vsaj s slovenskega vidika. Zaradi krize so se razmere zelo spremenile.

Za tujce pa to ne velja, na omejeno število ponujenih delovnih mest se sprejema najprej ameriške študente, ki opravijo polna tri leta študija, in le res izjemoma tuje odvetnike z magisterijem s Harvarda. Slednje pa seveda ne pomeni, da diploma s Harvarda ni več neprecenljiva vstopnica za te položaje, le več iznajdljivosti in samoiniciativne je potrebno.

Povprečna plača odvetnika v vodilnih ameriških odvetniških pisarnah je v prvem letu 160 tisoč dolarjev bruto, pri čemer je razlika s slovenskih sistemom ta, da lahko z ameriško izobrazbo pravosodni izpit opraviš takoj po študiju in tako ne poznajo pojma odvetniškega pripravnika.

Tvoj povprečen dan ?

Moj povprečen dan se običajno začne ob 6.30 z uro fitnesa. Dopoldne imam približno dve uri predavanj, za katera porabim od 2 do 4 ure priprav oziroma več, če je potrebno oddati pisne komentarje na določeno temo. V času kosila se pogosto udeležim raznih predavanj uglednih gostov. Nedavno je občinstvo navdušil Karadžićev pravni svetovalec, Kevin Jon Heller, na začetku leta nas je obiska predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu, redni gostje pa so harvardski alumni, ki so danes vodilni svetovni politiki, med njimi sta tudi ameriški predsednik Barack Obama in njegova soproga, odvetniki, finančniki, vrhovni sodniki itd. Preostanek dneva je namenjen študiju, asistentskemu delu za profesorico prava Evropske Unije Grainne de Burca, pisanju magistrske naloge, sodelovanju pri Harvard Business Law Review, partiji squasha in druženju, ki ga je pa mesec dni pred koncem semestra žal bolj malo.

Bi sama lahko izpostavila kakšno zanimivost iz Harvardu? Glede na to, da je večina pomembnejših ljudi v ZDA (Obama, Zuckenberg itd.) v nekem trenutku (do)študiralo na univerzi?

Izjemne priložnosti, ki jih nudi Harvard, postanejo hitro del običajnega vsakdana. Univerza poleg najboljše študijske izkušnje skrbi, da študentje takoj po diplomi pričnejo z želeno kariero in v okviru tega je najbolj pomemben t.i. networking oziroma ustvarjanje "socialne mreže". Omenila sem predavanja številnih uglednih gostov, zlasti številnih harvardskih alumnov, ki imajo poleg rednega predavanja pogosto tudi srečanja z manjšimi skupinami študentov. Pomembno okno v svet je tudi HLS Connect, združenje alumnov, ki omogoča hiter dostop do ključnih ljudi na določenem področju dela. Že sami profesorji so povečini v samem vrhu na svoji panogi, ob tem pa zaradi svoje dostopnosti nikakor ne izražajo zvezdniškega vtisa. Navsezadnje je velika prednost Harvarda to, da se tu zberejo zares najboljši študentje z raznovrstnimi izkušnjami, mnogi pred vpisom nekaj let delajo, pogosto v tujini, na katere na podlagi sproščenih vsakdanjih klepetov nikoli ne bi stavil. Vse skupaj ustvarja edinstven občutek pripadnosti skupnosti, ki gre mnogo preko izražanja pripadnosti z nošenjem harvardskih oblačil.

Kako te sprejemajo kot Slovenko?

Mislim, da smo Slovenci na Harvardu lepo sprejeti. Tu pa tam se seveda zgodi, da kdo ne ve točno, kje lezi Slovenija, vendar po drugi strani tudi večina Slovencev ne prepozna primerljivo velikih ameriških zveznih držav, zato sama tovrstnega nepoznavanja nikoli ne zamerim. Občutek imam, da narodnost zaradi že tako multikulturnega okolja na Harvardu ne igra kljunče vloge, veliko več je odvisno od osebnosti in nastopa.

Je slučajno kakšen slovenski profesor kdaj na gostovanju?

Ravno v teh dneh bo v okviru desete obletnice svojega LL.M.-a Harvard Law School obiskal Matej Accetto s pravne fakultete v Ljubljani, ki bo imel tudi dve gostujoči predavanji o pristojnostih Evropske unije, enega na pravni fakulteti, drugega pa na Harvard Kennedy School (John F. Kennedy School of Government).

Koliko Slovencev študira na univerzi?

Na Harvard Law School študiramo štirje Slovenci. Dva sta med bodočimi doktorati, v magistrskem LL.M. programu pa sva po nekaj letih "zatišja" kar dva Slovenca (Vid Čibej in moja malenkost).

Si kdaj iskala zaposlitev v Sloveniji in ali se nameravaš vrniti v Slovenijo?

Čeprav študentsko življenje na Harvardu nikakor ni odraz ameriške realnosti, sem v letošnjem letu dobila dobro predstavo o razlikah med Slovenijo in ZDA. Upam si trditi, da je v Sloveniji lagodno, varno in kakovostno življenje dostopno veliko večjemu odstotku prebivalstva kot v ZDA, kjer je prepad med nesramno bogatimi in reveži zares ogromen. V Bostonu, ki je Meka akademikov, znanosti in vodilno mesto v zdravstvenih storitvah, če imaš zavarovanje, seveda, tega občutka ni, vendar je za vtis o drugačnem svetu in življenju dovolj kratek izlet v predmestje.

Slednje ponazarjajo cilje, ki jih posameznik ne glede na svoj družbeni položaj in ovire z dovolj močno voljo doseže. Ljudje se lotijo nekega projekta in propadejo, vendar se poberejo in začnejo znova v novi vlogi, tudi če je po družbeni moči bistveno manj ugledna kot nekdanja, pogosto v novem mestu, med novimi ljudmi.

Glede zaposlitve je primerjava Slovenije in ZDA nesmiselna, slovenski trg je za kaj takega absolutno premajhen. Temu primerno je dodana vrednost harvardske izobrazbe po moji oceni veliko manjša v Sloveniji kot v ZDA ali drugod po svetu, in to enostavno zato, ker je v Sloveniji število vodilnih delovnih mest, zlasti takih s poudarjeno mednarodno dejavnostjo, toliko manjše. Čeprav je dodatna izobrazba gotovo prednost, je za večino takih služb pomembno predvsem dobro poznavanje slovenskega prava in njegovih posebnosti.

Raznolikost in število pomembnih poslov v finančnih centrih, kot je New York, ustvarjajo povpraševanje po številnih visoko specializiranih profesionalcih. Vrednosti poslov so ogromne, plače prav tako, vendar je temu primeren neskončen delovni urnik. Za nekoga, ki nima posebnih ambicij in zelja delovati v hitrem delovnem okolju s poudarjeno mednarodno noto in veliko odgovornostjo visokih zneskov, je slovensko pravno okolje kljub svoji majhnosti gotovo lahko dovolj dinamično in raznoliko.

Članek je bil objavljen 11. aprila 2011 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...