So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Vse je večje v Teksasu

Čas branja: 7 min
28.12.2013  10:15
Vse je večje v Teksasu

Kaj storiti, ko želenega področja študija ni v Sloveniji? Odhod v tujino je edina rešitev - in prav za to se je odločil Jure Baloh. Po končani diplomi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani je želel svoje izobraževanje nadaljevati v stroki, vendar na specifičnem področju, in sicer v menedžmentu zdravstva.

Zakaj si odšel v tujino?

Motilo me je predvsem ozračje, ki je nastalo v zadnjih letih v Sloveniji. To ni več obetavno okolje za mlade, saj ponuja le malo priložnosti za osamosvojitev in razvoj potenciala. Hkrati me je že od nekdaj privlačila tujina, saj te stik s tujci spremeni. Če si odprt, te takšne spremembe obogatijo, kar mi je vedno bila vrednota. K moji odločitvi je pripomoglo tudi preprosto dejstvo, da pri nas ni podiplomskega programa za menedžment v zdravstvu.

Kako si izbral želeno fakulteto?

Ko sem se odločil za ZDA, sem si za glavno merilo določil cenjenost programov - poiskal sem lestvico najbolj cenjenih programov za menedžment v zdravstvu in se prijavil na pet. Teh pet sem izbral tudi po drugih merilih, na primer Columbia v Missouriju, kjer zdaj študiram, je znana kot eno najprijetnejših mest za bivanje v ZDA. Izkazala se je kot odlična kombinacija, saj imam po eni strani možnost študirati in delati z uveljavljenimi strokovnjaki, po drugi pa živim v mestu z nizkimi stroški bivanja in razmeroma pestro ponudbo dejavnosti.

Kako financiraš študij?

Večino šolnine financiram s štipendijo, ki sem jo dobil od oddelka, kjer študiram, del stroškov si plačam z delom, razliko pa mi pomagajo pokriti starši. Naslednje leto se mi obeta položaj asistenta, s čimer bom lahko plačal celotno šolnino. Takih možnosti je, vsaj na naši univerzi, mnogo, še zlasti za podiplomske študente. Malo sem sam kriv, da se nisem bolj pozanimal o tem, saj bi že letos lahko bil asistent in si precej znižal stroške ... Potem so tu še študentska posojila - ne vem pa, ali so na voljo tudi tujcem. Šolnina in življenjski stroški so razmeroma nizki, vsaj v primerjavi s tistimi, ki jih zahtevajo elitne univerze, ki so ponavadi še v velikih mestih. Lahko rečem, da se v ZDA za vsakogar najde kaj, samo vztrajati je treba, pa seveda pravočasno začeti!

Izbrana smer je gotovo zanimiva za Slovenijo. Kako si se odločil in zakaj?

Za zdravstvo sem se odločil zaradi več razlogov, glavni pa je gotovo ta, da je zdravje ena mojih vrednot. Zdravje je preprosto »produkt«, v katerega verjamem in mi je spodbuda že samo po sebi. Hkrati me je položaj v našem zdravstvenem sistemu opomnil, da samo dobri nameni niso dovolj - potrebni sta strokovnoat, odličnost. Po eni strani želimo vsem ljudem omogočiti dostop do zdravstvenih storitev, po drugi pa teh ne moremo zagotoviti v primernem obsegu. Ni čudno, da potem tisti, ki lahko, storitve iščejo v tujini in zasebnem sektorju. Zadeva po mojem sploh ni sporna, le naliti si moramo čistega vina - univerzalni zdravstveni sistem ne pomeni egalitarnosti in enakih možnosti za vse. Pravzaprav še nisem videl sistema, ki bi to dosegel.

Torej meniš, da je ameriški zdravstveni sistem boljši od slovenskega?

V ZDA je sicer nasprotno, ampak vseskozi so na poti proti univerzalnemu sistemu oziroma »enemu plačniku« - državi. Njihova odločilna prednost je v tem, da je večina bolnišnic v zasebni lasti. Našli so srednjo pot med profitnim in državnim sektorjem - neprofitni zasebni sektor. To pomeni, da dobiček ni merilo uspeha, toda bolnišnice morajo vseeno poslovati pozitivno, sicer bi propadle. Hkrati imajo veliko več konkurence, kar jih sili v optimizacijo in racionalizacijo, pa tudi bolniki imajo na voljo večjo izbiro. Bolnišnice tako tekmujejo po rezultatih zdravljenja in zadovoljstvu bolnikov.

V Sloveniji ameriški zdravstveni sistem enačimo z biblijskim peklom. Zakaj misliš, da je tako?

Zato, ker nekateri menijo, da dokumentarci Michaela Moora povejo vse o Ameriki (smeh). V resnici gre za to, da gradimo na različnih temeljih, kar zadeva vrednote, to pa je odlično strelivo za politiko. V resnici smo si ljudje na obeh straneh bolj podobni, kot si upamo priznati, še najverjetneje po naivnosti v mnenju, da bo politika vse rešila. Seveda so razlike med obema sistemoma, ampak v samem jedru imamo enake težave. Razlika je predvsem v tem, kako se jih lotevamo. Po mojem mnenju je to ena glavnih težav Slovenije - večina se osredotoča na težave, ki smo jih analizirali že do najmanjše podrobnosti. Jaz sem se odločil, da grem v drugi tabor, med ljudi, ki iščejo rešitve. Študij v tem primeru sicer ni končna postaja, je pa vmesni korak do naslednje točke, delo v realnem sektorju.

Katere so največje razlike med ameriškim in slovenskim šolskim sistemom?

Lagal bi, če bi rekel, da so razlike velikanske in da je tu vse boljše. Pravzaprav sta ameriški in slovenski šolski sistem zastarela. Morda so prestižne univerze, kot je Harvard, korak naprej, ampak vprašanje je, ali gre za korak v pravi smeri. Ta industrijski model se zdi izpet - množična proizvodnja mora končati na smetišču zgodovine. Vse se nagiba k personalizaciji in tja mora tudi izobrazba. Pravzaprav so tu Američani vendarle v prednosti. Študenti si že zdaj veliko bolj sami sestavljajo urnik, pri nas pa so bili v času mojega študija vsi predmeti večinoma obvezni. Težko pa primerjam podiplomski študij, ker ne vem, kako poteka v Sloveniji.

Vendar so določene prednosti?

O, seveda. Ameriški sistem ima ključne prednosti in nekatere po mojem pojasnjujejo, zakaj se študij na prestižnih univerzah splača. Najprej: profesorji so veliko bolj zainteresirani - če že ne za poučevanje, pa vsaj za obravnavano temo, ponavadi pa kar oboje. Tako se večkrat zgodi, da je ime na obravnavanem članku, tudi knjigi, profesorjevo, kar pomeni, da so aktivni, pa tudi uveljavljeni v stroki. Potem je tu še nekaj, kar je verjetno odločilna dodana vrednost posamezne univerze: mreža. Ali preseneča, da je Facebook prišel s Harvarda? Ne, ker je mreža poznanstev tista, kar jih dela močne. Mreža Univerze v Missouriju sicer ni posebej močna, je pa toliko močnejša mreža našega študijskega programa, zato sem ga navsezadnje izbral. Kaj so sploh prednosti mreže? Navezovanje stikov je preprosto - s človekom že imaš skupno točko, led je prebit. In če mrežo drugi prepoznajo kot močno, so ti odprta vrata tudi zunaj nje. Razmeroma veliko se družimo z našimi alumniji in večina naših poletnih pripravništev je v organizacijah, kjer so naši alumniji vodilni kadri. Toda v ZDA se ne konča pri poznanstvih in nastavljanju ljudi na položaje, kot se zdi v Sloveniji - to je tu šele začetek. Namreč, treba je delati in dosegati dobre rezultate, ker s tem dvigneš vrednost sebi in tistemu, ki te je priporočil. Takoj ko to zaupanje splahni, vezi postanejo šibke in mreža začne izgubljati vrednost - kar, se mi zdi, se dogaja v Sloveniji.

Kaj pa akademsko okolje?

Tu so še druge malenkosti, zaradi katerih je študij v ZDA nekaj posebnega in prijetnega. Že zasnova kampusa, ki je zgoščen v središču mesta, omogoča dinamiko tako pri navezovanju stikov kakor tudi akademsko. To pomeni, da greš lahko čez cesto na desno na predavanje o molekularni biologiji, na levo pa o naložbeni strategiji Warrena Buffetta. Tako imaš na kupu okoli 30 tisoč študentov, vsak z nekim drugačnim ozadjem - nacionalnim, kulturnim, rasnim, študijskim ... - , kar naredi celotno zgodbo veliko bolj pestro, dinamično in zanimivo.

Kaj bi torej poudaril kot dodano vrednost fakultete?

To sem že nakazal v prejšnjem odgovoru - mrežo ljudi. Ne gre toliko za to, kaj mi lahko naš program da, ampak kaj bom z danim naredil. Za zdaj sicer ne razmišljam o nadaljnjem študiju, vendar se nikoli ne ve - v tem primeru mi je lahko naš program odskočna deska na še uglednejše univerze.

Kako te sprejemajo kot Slovenca?

S tem nimam težav, samo ne vedo, kje Slovenija je - svetovno prvenstvo v nogometu ni pomagalo, spremlja ga premalo ljudi. Četrtina jih ve, da smo v Evropi oziroma iz nekdanjega socialističnega bloka, mislim pa, da so do zdaj trije dokaj natančno vedeli, kje je (smeh). Sicer jim ne zamerim - kdo od nas pa ve, kje je Vermont?

Se torej počutiš dobro v družbi Američanov?

Ljudje tu so izredno prijazni in odprti. Razvil sem teorijo, da je to posledica okolja in življenjskega sloga - ljudje se nenehno selijo. Če se ne selijo, pa dobijo nove sosede. Tako so prisiljeni biti odprti in prijazni, sicer ne bi imeli stikov. Globljih odnosov, se mi zdi, niti ne gojijo - razen seveda z družino, pa tudi kake izjeme se najdejo - , kar je verjetno spet posledica selitev. Zakaj bi se namreč navezal na nekoga, če se bo verjetno v kratkem preselil? Vse bolj ugotavljam, da so takšni odnosi veliko bolj zdravi kot pretirana čustva - ne nujno samo pozitivna, tudi zamere in sovraštva štejejo ... Morda Slovenci vse skupaj bolj potlačimo, kar pa je spet slabo.

Ali bi poudaril kako izkušnjo oziroma prigodo?

Vse skupaj je ena velika izkušnja. Vse je v nekem gibanju, kar meče povsem drugačno luč na življenje. To utegne biti spet posledica selitev, čeprav so po mojem te bolj posledica ameriškega duha. Navsezadnje je večina ljudi tu največ nekaj generacij oddaljena od prednikov, ki jim je bilo dovolj životarjenja in so šli iskat boljšo prihodnost. To je kot vprašanje o kuri in jajcu, sicer pa ni pomembno, kaj je bilo prej - danes jim tempo življenja narekuje dinamika. Tako kot se ne navežejo na ljudi, se ne navežejo na gmotne dobrine. Dom niso »cegli in malta«, dom je občutek. Sem se pa moral navadit na zanimivo posledico tega duha - vse je narejeno bolj začasno. Mislim, da se zato Evropejcem tu vse zdi nekako ponarejeno. Večkrat imam občutek, kot da sem v Disneylandu (smeh).

Kaj pa kulturne razlike? Bi katere še posebej osvetlil?

Predvsem male stvari, ki vsakdanjik naredijo zanimiv. Sicer odvisno od posameznika, meni se zdijo zanimive. Recimo kako te prijazno ogovorijo v trgovini, kako cene ne vključujejo davkov, kako je bencin smešno poceni, tudi ko vsi tarnajo, kako je drag, kako so ribe v Teksasu velike. Vse v Teksasu je veliko (smeh). Kako lahko kot Slovenec brez ameriškega vozniškega dovoljenja učim Kitajko vozit avto, kako ima rdeča pesa v konzervi dodan sladkor, kako lahko pivo ne pomeni, da ima manj alkohola, ampak manj kalorij, kako ima povprečno križišče štiri stop znake ... Navsezadnje so prav te razlike tema mnogih pogovorov in prav hecno je, kako se Američanom zdi vse to samoumevno! Hkrati imam tudi sam zdaj priložnost gledati na stvari, ki so nam Slovencem oziroma Evropejcem samoumevne, in jih videti v povsem drugi luči ...

Se nameravaš vrniti v Slovenijo?

Načrt je bil, da se po magisteriju vrnem, zdaj pa vse bolj ugotavljam, da bi to bila napaka, saj pri nas ni nekih prav prijaznih možnosti. Tu pa lahko razvijem svoj potencial in se morda nekoč vrnem v Slovenijo s konkretnimi izkušnjami. Magisterij mi pri nas ne bi kaj dosti koristil, prej bi bil ovira. Tu pa mi je odskočna deska, da pridobim izkušnje, ki pa jih bom veliko laže unovčil, kamorkoli bom pač že šel.

Članek je bil objavljen 3. maja 2011 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...