So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Doktorandka farmacije iz Erlangna

Čas branja: 5 min
26.12.2013  13:55
Doktorandka farmacije iz Erlangna

Ana Kralj pri 26 letih obiskuje drugi letnik doktorskega študija na fakulteti za kemijo in farmacijo na univerzi Friedrich-Alexander-Universität.

Zakaj si se odločila za študij v tujini?

Odločitev je bila povsem nenadna. Ponudbo o prostem delovnem mestu doktoranda na univerzi Erlangen-Nüremberg sem našla na spletni strani farmacevtske fakultete v Ljubljani. Vzpostavila sem stik z doktorico Nuško Tschammer, Slovenko, ki je doktorirala na Floridi in v Erlangnu nadaljevala postdoktorski študij. Ta hip je kot »senior researcher« neodvisni vodja raziskovalne skupine na erlangenski univerzi. K njej sem prišla na pogovor in predstavili so me mojemu drugemu mentorju, nemškemu profesorju Markusu Heinrichu, ki je svojo profesuro opravil na münchenski univerzi. Čez dva meseca sem začela delati.

Sliši se preprosto. Lahko podrobneje razložiš izbirni postopek?

Ko sem prvič navezala stik z Nuško Tschammer, sem se pravzaprav želela le pozanimati, kakšen je študij v Nemčiji. Poslala mi je celo paleto informacij in mi predlagala, naj ji posredujem svoj življenjepis, potem bo pa tako še čas za odločanje. No, kmalu nato me je vprašala, ali me doktorsko mesto še zanima in ali ji lahko pošljem še svoje diplomsko delo. Naslednji korak je bilo povabilo na pogovor, na katerem naj bi tudi na kratko predstavila svojo diplomsko nalogo v angleščini. Po pravici povedano, te predstavitve potem nikoli ni bilo. Sem se pa zato na pogovoru seznanila z obema mentorjema, pokazali so mi laboratorije, mi predstavili doktorande, skupaj smo kosili in se sprehodili po mestu. Ob slovesu so me povabili, naj se jim pridružim pri njihovem raziskovalnem delu. Odgovor sem morala sporočiti do konca novoletnih praznikov.

In kaj je bila tvoja prednost, da si dobila mesto?

Rekla bi, da hitra odzivnost. Vse skupaj se je razpletlo v mesecu dni, preostala dva meseca smo čakali le še na ureditev potrebnih dokumentov. No, tega, da je mentorica Slovenka, tudi ne moremo spregledati.

Kako financiraš študij?

Na univerzi Erlangen-Nürnberg sem zaposlena kot doktorandka, in sicer za polovični delovni čas. Moja plača zadošča za vse stroške življenja v Nemčiji, občasnim, enkrat na dva meseca, potovanjem domov, tudi dopust si še lahko privoščim. Večja težava je pomanjkanje časa.

Ana Kralj 2

Ali si kdaj iskala alternativni vir dohodka?

Obstaja sicer fundacija DAAD, ki ponuja štipendije predvsem študentom na izmenjavi, in pa nekaj fundacij, ki poskušajo s svojim financiranjem dvigniti odstotek žensk v znanosti. Karkoli od tega se ne splača. Štipendije so lahko sicer resda precej visoke v primerjavi s slovenskimi, vendar pa moja plača pokriva tudi vsa zavarovanja, in kar je zelo pomembno - teče mi delovna doba. Kljub vsem pesimističnim napovedim slovenskega gospodarstva bom na starost očitno vseeno deležna pokojnine - pa čeprav bo ta prišla iz Nemčije.

Kakšen je tvoj povprečni dan?

Budilka zvoni ob sedmih, delati začnem ob osmih. Točno ob 11.30 se celotna delovna skupina, vključno z mentorjem, odpravi jest v bližnjo menzo. Čez slabo uro smo že vsi nazaj po laboratorijih. Ob praznovanjih, kot so rojstni dnevi, uspehi pri delu, si ob treh privoščimo »Kaffe und Küchen« - kavo in kolače. Nato nadaljujemo delo do šestih zvečer, če se kakšna stvar zavleče, potegnemo do sedmih, osmih. Pri vsem skupaj moram poudariti, da v laboratoriju ni nikoli dolgčas. Dela je toliko, da nemalokrat slišiš doktorande, ki ob šestih zvečer izjavijo: »Danes bom ostal dlje, ker mi ni uspelo dovolj narediti.« Tako delavno zavednost opaziš le pri redkih Slovencih. Kadar zvečer organiziramo skupen družabni dogodek, marsikdo potegne delo v laboratoriju vse do dogovorjene ure.

 Kako te sprejemajo kot Slovenko?

Kaj naj rečem, od tebe se pričakuje veliko in rezultate lahko dosegaš le s trdim delom. Ni časa za pogovore o vremenu ali o tem, kaj si zjutraj zajtrkoval. Tako je teže navezati tesnejše stike in najbrž od tu izvira tudi kliše, da so Nemci »hladni« ljudje. Vedno sem povabljena in dobrodošla, kamorkoli gremo skupaj kot delovna skupina. In kar je predvsem pomembno, pri svojem delu ne opažam nobene razlike v sodelovanju z menoj kot tujko.

Nemška kanclerka Angela Merkel je pred časom rekla, da je multikulturalizem v Nemčiji mrtev. Se strinjaš?

Ko sem prišla v Nemčijo, je bil na celotni naši fakulteti en sam tuji doktorand, in sicer Indijec. Zdaj, po letu dni, sta se nam pridružila še dva indijska postdoktoranda ter doktorandka iz Španije in doktorand iz Belorusije. Mislim, da to pove veliko. Dolgo zaprta vrata se počasi odpirajo. Zanimivo pa na stopnjah nižje najdeš tujce z najrazličnejših koncev sveta. Naš študentski dom je popolnoma multinacionalen. Od tega največ »bachelor« ali »master« študentov, tudi razne internacionalne izmenjave. Nemčija je torej kot država za izobraževanje za tujce zanimiva, težava je zaposlitev, kar doktorsko mesto pravzaprav je.

Ana Kralj 3
"S prijateljicama iz študentskega doma- zastopnice treh kontinentov: Slovenija, Kitajska, Maroko."

Zakaj je doktorsko mesto pravzaprav delovno mesto?

Seveda gre še vedno za izobraževanje, vendar to ni več proces profesorjevega podajanja snovi, učenja, preverjanja znanja in po možnosti napredovanja. Mentor ti že lahko pomaga z idejami, ti pa moraš samostojno reševati probleme, s katerimi se srečuješ na poti do izpolnitve zastavljenih ciljev. Profesor te zaposli, da delaš zanj - ti si motor, on je krmilo. Razvoj projekta je pogojen predvsem s tvojo sposobnostjo razumevanja zadev, iznajdljivostjo in v veliki meri tudi s sposobnostjo komuniciranja z drugimi raziskovalci.

 Kaj delaš kot doktorandka, kakšne so tvoje delovne naloge?

Doktorandi moramo poleg raziskovalnega dela v laboratoriju dvakrat na teden nadzorovati tudi laboratorijske vaje dodiplomskih študentov. Enkrat na mesec moramo predstaviti svoje raziskovalno delo pred celotno delovno skupino. Občasno dobimo okrepitev, ko študentje k nam pridejo na dvomesečno prakso. Te moraš sprva uvesti v laboratorijsko delo, nato delajo pri tvojem projektu pod tvojim vodstvom. Kar zadeva jezik, mi puščajo precej svobode. Zdaj mi mentor informacije, ideje in naloge daje v nemščini, laboratorijski dnevnik vodim v angleščini in v nemščini usmerjam in vodim projektno delo študentke molekularnih znanosti.

Kako bi ocenila znanje, ki si ga pridobili v Sloveniji, v primerjavi z znanjem svojih sošolcev oziroma drugih doktorandov?

Naše znanje težko primerjam, ker sem farmacevtka, večina mojih sodelavcev pa kemikov. Lahko rečem samo, da Nemci vedo, kaj počnejo, in so dobri v tem, kar počnejo. Farmacevtska kemija ne pokrije vseh vidikov klasične kemije, so pa zato na biološkem področju šibkejši. In prav v tem je lepota mešanih timov - učenje drug od drugega.

Kaj bi poudarila kot prednosti študija v Nemčiji v primerjavi s Slovenijo?

Govorim za doktorski študij. V Nemčiji na doktorskem študiju nimaš nobenih obveznosti navzočnosti pri katerihkoli predavanjih in nimaš nobenih izpitov, medtem ko imaš pri nas vsaj v prvem letu še vsaj en velik izpit, predavanja, seminarje ... In drugič, v Sloveniji profesorji izberejo kandidata, ki bo raziskoval njihovo področje dela in poskušal odkriti nekaj novega. V Nemčiji izberejo človeka, ki bo delal pri določenem projektu - torej ideja že obstaja. S tem ti je prihranjenega vsaj pol leta, če ne več, branja člankov. Seveda se literaturi tudi tu ne izogneš, je pa velika razlika v tem, ali si usmerjen ali pa sam tipaš v temi. Prav neverjetno je, kako ti razliki pospešita napredovanje doktorskega dela v Nemčiji v primerjavi s Slovenijo.

Mi zdaj po dobrem letu že končujemo priprave prvega članka za objavo in nekateri nemški doktorandi imajo pred zagovorom doktorata objavljenih že kar nekaj člankov. V Sloveniji je znanstveni članek velikokrat kritični pogoj za pridobitev doktorskega naziva. Prav tako je vplivni faktor revij, v katerih objavljajo Nemci, višji od vplivnega faktorja revij, v katerih objavljajo Slovenci.

 Za nemške univerze je znano, da so študenti že med študijem vpeti v gospodarstvo. Kakšna je tvoja izkušnja?

Doktorandi nimamo toliko opravka z industrijo. Nekatere projekte financira industrija in občasno prodamo kakšen patent. Je pa res, da je dodiplomski študij bolj navezan na gospodarstvo. Po treh letih kot »bachelor« študent moraš opraviti polletno prakso na univerzi ali v industriji. Največ študentov se odloča za zadnjo, saj je to delo plačano, bolje usmerjeno in pridobiš več praktičnih izkušenj. Tako imam v študentskem domu veliko prijateljev, ki delajo prakso pri Siemensu, Arevi, Fraunhoferju, na inštitutu Max Planck ...

Kaj pa ti? Si že iskala službo? Kakšne zaposlitvene možnosti boš imela na izbiro od dokončanju doktorata?

Službe mi do zdaj še nikoli ni bilo treba iskati. Priložnosti so se vedno ponudile same od sebe. Farmacija je neverjetno široka. Če zdaj pomislim, kaj vse sem že poskusila med študijem - od trženja v MSD, kliničnih študij in sodelovanja z agencijo za zdravila v Pfizerju do enomesečne prakse v lekarni, v Leku sem se seznanila s kontrolo kakovosti zdravil in v razvojnem centru delala diplomsko nalogo na področju razvoja novih dostavnih sistemov. Vse te možnosti so še vedno odprte, si pa seveda želim poiskati delovno mesto, na katerem bom lahko uveljavila tudi znanje, ki sem ga že in ga še bom pridobila v Nemčiji.

Se torej nameravaš vrniti v Slovenijo?

Ja. Tu so moja družina, moj fant, prijatelji. Tudi sama želim nekoč ustvariti normalno družino. In ne nazadnje imamo farmacevti tudi v Sloveniji številne možnosti nadaljnjega izobraževanja in dela na raziskovalnem področju.

Članek je bil objavljen 18. aprila 2011 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...