So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Pravnik v Velikem jabolku

Čas branja: 5 min
26.12.2013  11:50  Dopolnjeno: 26.12.2013 19:10
Pravnik v Velikem jabolku

Jan Jeram, 25, se je po končanem dodiplomskem študiju na pravni fakulteti v Ljubljani odločil, da bo svoje znanje in sposobnosti preizkusil v podiplomskem študiju na eni izmed najboljših univerz na svetu. Pot ga je vodila v tujino vse do Velikega jabolka, kjer danes opravlja magistrski študij prava.

Zakaj si se odločil za študij v New Yorku, saj si dodiplomski študij končal v okviru kontinentalnega prava?

Za študij na New York University (NYU) sem se odločil iz dveh razlogov. Želel sem študirati ter se preizkusiti na eni izmed najboljših pravnih fakultet na svetu. Ker me zanima predvsem širše področje mednarodnega prava, sem se po temeljitem premisleku odločil, da je NYU najboljša izbira. Na področju, ki me zanima, razlikovanje med celinskimi in anglosaksonskimi sistemi nima takega vpliva, a tudi pri predmetih z drugih področjih sem dobil ogromno poglobljenega znanja, ki je prenosljivo med različnimi sistemi.

Enako pomemben razlog za mojo izbiro je bilo poleg kakovosti tudi dejstvo, da sem si želel živeti v New Yorku - mestu, ki mu ni para in ki me vsakodnevno zasipa z nenadomestljivimi življenjskimi izkušnjami.

Si se po podiplomskem študiju v Ljubljani še kje dodatno izobraževal pred odhodom v New York?

Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti ter pred pričetkom magistrskega študija na NYU sem imel natančno leto dni časa, ki sem ga izkoristil za opravljanje sodniškega pripravništva na Višjem sodišču v Ljubljani. Šlo je pravzaprav za neko vrsto izobraževanja v pisanju pravnih besedil ter tehnikah argumentiranja, kar mi je pri tukajšnjem študiju kdaj prišlo tudi prav.

Kako bi ocenil znanje, ki si ga pridobil v Ljubljani, glede na znanje svojih sošolcev v New Yorku?

Svoje znanje težko primerjam z znanjem svojih sošolcev na splošno, saj ti prihajajo iz več kot 50 različnih držav in pravnih sistemov ter še več različnih fakultet. Pa vendar lahko pri sebi opazim nekatere prednosti in pomanjkljivosti, ki jih večina sošolcev nima.

Tako imam občutek, da imam pri temeljnih, pogosto teoretičnih pravnih vprašanjih dobro tradicionalno podlago globoko vsajeno v sebi. Po drugi strani čutim v primerjavi s sošolci (še posebej ameriškimi študenti) pomanjkanje določene širine razmišljanja, kritičnosti in ustvarjalnosti, ki so jim bile priučene in ki jih ameriški univerzitetni sistem zahteva, spodbuja in razvija. Te veščine pridejo prav, ko se soočamo z novimi in neznanimi okoliščinami ter so izjemno pomembne tako v profesionalnem življenju kot tudi pri trudu, ki ga posameznik želi nameniti spreminjanju prava in družbe.

Lahko kritično primerjaš študij v Ljubljani in New Yorku?

Težko najdem kakšno podobnost. Pomembna razlika je predvsem, da študij tu zahteva veliko več truda in zavzetosti. Na vsako uro predavanj se pripravljam od dve do pet ur - če tega ne naredim, na predavanje raje ne grem, saj večine ne bi razumel. Pogosto moramo pred predavanjem obravnavano temo tudi pisno kritično obdelati na nekaj straneh. Prav tako tudi v predavalnici ne mine ura, ko ne bi moral povedati svojega mnenja ali kritizirati mnenja sošolca ali profesorja. Zaradi vsega tega je seveda popolnoma različna tudi vsebina - medtem ko sem se v Ljubljani učil besedilo zakonov, se tu spoznavam z njihovo vsebino in pomenom, s strategijami in tehnikami pravdanja, z umetnostjo oblikovanja zmagovalnih argumentov ter razmišljam o prihodnosti in smislu prava. Nekaj tega bi moral poznati vsak pravnik.

Pomembna razlika je tudi v majhnosti tukajšnjih razredov, ki je možna, čeprav je v letnik vpisano več študentov kot v Ljubljani. To izboljša tako ozračje v razredu kot tudi odnos in zagretost profesorjev. Če povem, da me je eden izmed profesorjev med prvo uro predavanj izmed okoli 70 sošolcev poklical po imenu ter me vprašal za mnenje, sem verjetno povedal vse.

Nekaj teh prednosti NYU seveda lažje dosega z ogromnim letnim proračunom (več kot dve milijardi dolarjev), a prepričan sem, da bi se dalo doma veliko izboljšati tudi z zdajšnjimi sredstvi, če bi se nekoliko spremenili odnosi.

Kaj je dodana vrednost študija v New Yorku?

Z akademskega vidika so največja dodana vrednost profesorji, s katerimi imam možnost sodelovati. Ti so brez izjeme vrhunska avtoriteta na svojih področjih v svetovnem merilu. Še pomembneje je, da so vsi dejavni v praksi, zato nam znanje posredujejo skoraj izključno skozi analizo svojih izkušenj. Poleg tega k zanimivosti in kakovosti študija zelo veliko dodajo sošolci, ki v razred prinesejo široko paleto znanj, izkušenj, kultur ter pogledov na pravo in svet.

Enako pomembna dodana vrednost študija je mesto, v katerem živim in ki mi na dnevni ravni omogoča doživljati izjemne dogodke - razstave, koncerte, konference, športne dogodke in seveda svetovne žure. Newyorčani - sproščeni, odštekani, samosvoji, vedno polni sanj in optimizma ter idej, ki so jih pripravljeni deliti z drugimi - naredijo izkušnjo nepozabno.

Kako financiraš študij?

Celotni stroški desetmesečnega magistrskega študija na NYU znašajo okoli 80 tisoč dolarjev, v čemer je vključena šolnina (45 tisoč), stroški bivanja (15 tisoč) ter osnovni življenjski stroški (približno dva tisoč dolarjev na mesec). Polovico šolnine mi pokrije štipendija, ki mi jo je na podlagi dozdajšnjih uspehov podelil NYU, drugo polovico ter del preostalih stroškov štipendija Fundacije Parus iz Ljubljane, preostale življenjske stroške pa pokrijem sam s pomočjo družine.

Kje živiš v New Yorku?

Pravna fakulteta NYU ima v lasti dve stolpnici v neposredni bližini šole, v katerih oddaja sobe svojim študentom. Stavba, v kateri živim, je namenjena večinoma podiplomskim študentom, tako da živim skupaj z večino svojih sošolcev. To prinaša pomembne prednosti, tako v smislu akademskega kot družabnega življenja. Poleg tega sta tako šola kot moje stanovanje v zgodovinskem predelu New Yorka - Greenwich Villageu, ki je bil v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja središče bohemskega življenja, zbirališče beatnikov ter avantgardnih družbenih in političnih gibanj. Mnogo tega osvobajajočega »live and let live feelinga« je v Villageu čutiti še danes.

Kako gledajo na tebe na univerzi kot Slovenca?

Ker je tako rekoč vsak študent v predavalnici iz druge države, si profesorji ne belijo glave z ugotavljanjem, kdo je od kod. To jih niti ne zanima. Drugače je s kolegi, med katerimi sem bil na začetku kot edini Slovenec mala eksotika. Celo Evropejci dostikrat niso vedeli ničesar o Sloveniji, ljudje z drugih koncev sveta pa so pogosto mislili, da sem si ime svoje države izmislil. Po sedmih mesecih študija lahko ponosno povem, da nekaj sto obetavnih pravnikov s celega sveta natančno ve, kje je Slovenija, katere so naše prednosti (pa tudi nekaterih pomanjkljivosti nisem mogel zamolčati), kako lepa in posebna je slovenščina ter da smo Slovenci »fajn« ljudje.

Bi lahko rekel, da si opazil razlike v odnosu do sodstva v Sloveniji ter v ZDA?

Odnos do sodstva je v ZDA veliko bolj resen kot doma. Po eni strani so odločitve sodišč izjemno spoštovane ne glede na to, koga in kako hudo prizadenejo, po drugih strani pa so podrobno analizirane ter kritizirane. Razlika v primerjavi s Slovenijo je, da v ZDA odločitve sodišč napadajo skorajda izključno pravniki, ki se v kritiko poglobijo in sodbe kritizirajo s strokovnimi argumenti.

Celo politik, ki se s kakšno odločitvijo sodišča ne strinja, se izobrazi in sodbo poskuša kritizirati strokovno. Pavšalnih kritik ali osebnih napadov, obarvanih z očitki o strankarski pripadnosti, je malo ter bolj razvrednotijo napadalca kot napadenega.

Razlika pa je na žalost tudi ta, da so sodniki tu najboljši pravniki, ki uživajo veliko zaupanje in spoštovanje ljudi. V večini zveznih držav sodnike namreč izvolijo državljani, najvišji sodniki pa so imenovani izmed izjemnih pravnikov z dolgoletnimi izkušnjami in zgodovino kakovostnih odločitev. Sodbe, ki sem jih imel priložnost študirati, zato niso samo polne znanja ter dovršenih argumentov, ampak tudi razgledanosti, kulture, zavedanja pomembnosti in širših družbenih posledic vsake odločitve ter predvsem velike zagretosti za opravljanje svojega poklica.

Članek je bil objavljen 28. marca 2011 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...