So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Prihaja nova paradigma, z njo pa nove priložnosti

Čas branja: 9 min
25.12.2013  10:33  Dopolnjeno: 25.12.2013 10:34
Intervju: Prihaja nova paradigma, z njo pa nove priložnosti

O tem je prepričan naš sogovornik Matej Čer, podjetnik, mentor mladim podjetnikom in prokurist podjetja Avantcar, ki je pred kratkim na naš trg kot možnost napredne oblike izposoje pripeljalo revolucionarni električni avto tesla model S. Čer verjame, da bo ameriški proizvajalec avtomobilov s svojo poslovno filozofijo spremenil svet. Kupci avtomobilov, katerih cene se začnejo pri 70 tisoč dolarjih, bodo recimo imeli na Teslovih črpalkah brezplačno polnjenje do konca življenja. V letu 2014 bodo ZDA prepredene s tovrstnimi polnilnicami, podobno se obeta tudi razviti Evropi. Teslova delnica zaradi teh pričakovanj blesti na ameriški borzi, saj je v zadnjega pol leta njena cena zrasla za skoraj 400 odstotkov. Zgodbo vodi čudežni poslovnež Elon Musk, s svojimi vložki v podjetje pa ga recimo podpira tudi vizionar in soustanovitelj Googla Larry Page. Kaj vse to pomeni za nadaljnji razvoj avtomobilske industrije, kaj za globalni svet in kaj za Slovence?

Ena izmed najbolj vročih delnic na ameriški borzi je delnica proizvajalca električnih avtomobilov Tesla. V pol leta se je povzpela s 40 pa vse do 195 dolarjev, uvrstila pa se tudi v nekatere najpomembnejše borzne indekse. Kaj se dogaja?

Resnica je prebila led. Težko komentiram, kaj se dogaja z delnico, lahko pa opišem razvoj dogodkov, ki je vodil do tega. Upam, da je to šele prvi korak na dolgi poti razvoja ne samo tega podjetja, temveč celotne avtomobilske panoge in seveda novih paradigem v svetu mobilnosti. Razvili so izdelek, ki prinaša vsaj deset tehnoloških inovacij na glavnih področjih, povezanih z mobilnostjo. To nam je uspelo prepoznati pred približno pol leta, ko smo si šli v Silicijevo dolino ogledat ta tehnološki dosežek. Od takrat stoodstotno verjamemo vanj in v njihov poslovni model. Ko imaš tako dodelan izdelek, potem je samo vprašanje časa, kdaj bo prišel na vse trge in spremenil navade kupcev.

Vseeno je prihodnost za delnice težko napovedovati. Ste pred pol leta pričakovali takšno rast?

Pričakovali smo, da bo šlo v tej smeri, a nikoli si ne upaš na glas o tem govoriti, ker na ceno delnice vpliva veliko dejavnikov, ne samo resnica, ki jo oblikuje podjetje. Ni bilo dileme o tej resnici, bila pa je o tem, kako se bodo odzvali trg in vlagatelji. Zdaj vidimo, da je vsak dan več tistih, ki verjamejo v ta poslovni model. Zelo lep premik se vidi po objavi polletnih rezultatov in po avtomobilskem sejmu v Frankfurtu, ko je Evropa resnično začela dojemati Teslove zmožnosti in razsežnosti.

O električnih avtomobilih poslušamo že leta in leta, pa se nikakor niso množično uveljavili. Zakaj naj bi bilo tokrat drugače?

Zaradi treh stvari. O eni sem že govoril - v ozadju je vizionar, ki razume nove tehnologije, kako delujejo trgi in kapitalizem, razume potrebe kupcev in možnosti širjenja informacij v današnjem času. Druga je, da imamo zdaj v primerjavi s preteklostjo zelo močno informacijsko infrastrukturo, ki prinaša resnico v vsak dom. Ljudem ne moreš več prikrivati tehnologij, ki prinašajo dodano vrednost, izboljšujejo kakovost življenja in varujejo naravo. In tretja stvar je, da je v ozadju dovolj velika podpora širše družbe. Ta podpora izvira iz ameriške administracije, ki je že pred leti dala milijardne spodbude trem perspektivnim izdelovalcem avtomobilov za novo dobo. Gre za neki nov new deal. To so GM, Nissan, ki sicer ni ameriški, vstopa pa na ameriški trg z milijardnimi naložbami, in Tesla. Zadnji ni postavljen v ameriški avtomobilski center Detroit, temveč v Silicijevo dolino, kjer se danes ustvarjajo uporabniške izkušnje.

Malo čudno se zdi, da česa takšnega niso razvili uveljavljeni avtomobilski proizvajalci, temveč nekdo, ki prej z avtomobili ni imel veliko opravka!

Lahko povem svoje mnenje. Menim, da avtomobilska industrija v iskanju novih alternativ preveč sledi svojim naložbenim ciklom, ker so ti povezani z velikimi naložbami in dolgimi amortizacijskimi dobami. Za revolucionarno zgodbo in za premik v novo, do okolja prijazno energetsko paradigmo ne moreš priti iz zdaj uveljavljenega cikla razvoja, saj se zaradi zrelih in izčrpanih poslovnih modelov učinkovitost izboljšuje v čedalje manjšem merilu. Zgodbo moraš sestaviti na povsem novih, času in današnjim dognanjem primernih temeljih, kar pa lahko tudi pomeni, da moraš na hitro pozabiti dozdajšnje vzorce.

Menite, da uveljavljeni avtomobilisti niso sposobni oblikovati takšnega tima?

Težko sodim, vendar v Evropi ta hip v osrčju avtomobilske industrije žal ne vidim nekega timskega pristopa politike, gospodarstva, finančnega sektorja in razvojnikov. Zdi se, da vsi nekako branijo svoj položaj, namesto da bi iskali resnico in s skupnimi močmi postavljali temelje za nove paradigme.

Koliko let prednosti ima torej Tesla pred drugimi znanimi proizvajalci avtomobilov?

Sem strojni inženir z diplomo s področja motorjev z notranjim izgorevanjem. Tisti trenutek, ko sem analiziral Teslo, sem takoj 'pozabil', kar sem se do takrat naučil. Menim, da ni vprašanje let, ampak bolj tega, ali bodo preostali temu sledili oziroma kupovali njihove tehnologije. Bojim se, da se lahko tudi tukaj zgodi podobna zgodba, kot se je v razmerju Appla in Nokie.

Kako bomo razvoj nove paradigme občutili v Sloveniji?

Lahko si sami izračunate, če vemo, da približno 10 odstotkov našega BDP oziroma 15 odstotkov izvoza temelji na avtomobilski industriji, ki je precej odvisna od evropske. Če se nemški ali francoski avtomobilski industriji karkoli zgodi, potem veste, kakšne bodo posledice pri nas. Toda po drugi strani je to lahko tudi priložnost. Da bi se začelo pri nas o tem govoriti, razmišljati in s tem pravočasno ukrepati, smo želeli, da bi bila Slovenija med prvimi državami na svetu s tovrstnim izdelkom na svojih cestah. Tisti, denimo, ki danes še vedno razmišljajo o tem, da bi dodatno vlagali v izdelavo batnih obročkov, naj tovrstne naložbe pravočasno ustavijo in razmišljajo raje o krtačah ali takšnih in drugačnih navitjih za elektromotorje. Elektrotehniki in programerji bi lahko razmišljali tudi o službah, ki bodo povezane z oskrbovalnimi verigami teh novih paradigem.

Kdaj pa bomo v Sloveniji konkretno začutili te spremembe?

Menim, da bo to vidno v letu dni do treh let. Lahko pa si tukaj tudi postavimo vprašanje, kako dolgo je Nokia potrebovala za ugotovitev, da je zaspala. Manj kot leto dni je minilo od tega, ko je cvetela, pa do tega, da jo je Apple zasenčil. Računajte, da se bomo lahko v letu dni usedli v tesla in ob pomoči nove mreže Teslovih polnilnic večji del Evrope prepotovali zastonj.

Zastonj?

Ko imate enkrat iphon, bi se vrnili nazaj na nokio? Ko imate enkrat možnost, da vso Evropo prepotujete zastonj, je samo še vprašanje cenovne dostopnosti za širše množice. Tesla ima tehnologijo in znanje, da že danes razvije cenovno dostopen avtomobil. Zdaj si pa predstavljajte, da bi bila recimo čez leto celotna Evropa pokrita z zastonj polnilnicami.

Težko si predstavljamo brezplačne polnilnice...

To je dejstvo in tudi že deluje v ZDA. Pred nekaj tedni je bila objava, da so samo prek teh zastonj polnilnic naredili že več kot tri milijone kilometrov. Že prihodnje leto naj bi bila tudi Evropa pokrita z mrežo tovrstnih Teslovih polnilnic. Obljubljajo več kot 90-odstotno pokritost v večjih državah članicah, z največ 320-kilometrskim radijem med posameznimi polnilnicami. Z današnjo tehnologijo se za polnjenje za teh 320 kilometrov dosega porabi le pol ure. V letu do dveh obljubljajo, da se bo doseg z eno baterijo z današnjih 500 kilometrov povečal na tisoč, ob krajšem času polnjenja. Polnilnice se bodo postavljale smiselno ob glavnih cestah, ki povezujejo regije in države, kot je to primer v ZDA.

Kako se bo ta nova paradigma izrazila na drugih področjih našega življenja? Najbrž ne bo ostalo le pri avtomobilih, kajne?

Z novimi tehnologijami, ki so temelj za nove paradigme, lahko do energije pridemo skoraj zastonj. Če recimo vložiš v solarne panele 1.200 evrov in želiš odplačati v desetih letih, to pomeni 120 evrov na leto oziroma 10 evrov na mesec, po tem obdobju pa imaš energijo zastonj. Če pa si pri energiji odvisen od nafte, premoga ali česa drugega, si vedno odvisen od tega, koliko bo cena te surovine na trgu. Teslov poslovni model omogoča predvidljivo prihodnost na tem področju. Vsi, ki danes delujejo v smeri, da rešujejo določene težave ljudi, so na pravi poti. Če rešiš neko težavo, povezano s strahom pri oskrbi z energijo, dobiš množico lojalnih sledilcev.

Kako pa je s tem v Sloveniji?

V Sloveniji bi bilo smiselno "zajeziti" vse alternativne vire, ki nam jih ponuja narava. Naši viri so denimo biomasa, voda, veter, sonce... Prihodnost si predstavljam tako, da se bodo hiše in pripadajoči vozni parki napajali s temi alternativnimi viri, s čimer bomo lahko postali energetsko samozadostni na področju bivanja in mobilnosti.

Gremo pa pravzaprav v drugo smer, če pogledamo TEŠ.

Ne moremo povsem primerjati, pa vseeno. Zanimiv primer je Anglija, ki je za dve milijardi evrov na svoji zahodni obali postavila za 600 megavatov vetrnic, ki pokrivajo potrebe z električno energijo za 500 tisoč gospodinjstev. To je primerljivo z velikostjo Slovenije. Se pravi z delom denarja, ki ga zdaj namenjamo v banke ali pa v TEŠ, bi lahko imeli do konca obstoja v Sloveniji brezplačno elektriko.

Zakaj se to ne zgodi?

Nisem pravi naslov za to vprašanje.

Na drugi strani pa imamo nafto! Kaj se bo zgodilo s to, če bodo množice sprejele to novo paradigmo?

Mislim, da se infrastruktura, ki deluje na podlagi fosilnih virov, tudi nafte, čez noč ne more spremeniti. Povpraševanje bo na razvitih trgih po mojem mnenju zmerno upadalo. Govorim o infrastrukturi razvitih držav. V novih infrastrukturah v razvijajočih se državah, ki hitro rastejo, pa tega ne bo mogoče tako hitro nadomestiti. Oboje se bo nekako izničilo. Se pravi, vstop alternativne energije v razvitejšem svetu pokriva v glavnem prirast novih potreb. Mislim, da je Warren Buffett napovedal, da bo mobilnost stoodstotno elektrificirana do leta 2030. Treba pa je vedeti, da teh sprememb ne moreš uvajati čez noč, ker bi družba preveč padla iz ravnotežja. Je pa pomembno, da kot vlagatelj razumeš, kakšne so smernice in nove paradigme ter poskušaš najti svoje mesto v tej oskrbovalni verigi.

Kaj pa vse skupaj pomeni za globalni razvoj?

Povprečna družina bo lahko zaradi vlaganja v sodobno tehnologijo pri energiji mesečno prihranila tudi polovico stroškov. Četrtino bo lahko recimo porabila za dodatne dobrine, z drugo četrtino pa pokrivala naložbo. In s tem se bodo plačevala nova delovna mesta za tiste, ki bodo na primer izdelovali sončne panele, krtače za avtomobile in podobno. Posledično pričakujem nov zagon globalne konjunkture, nova delovna mesta, novo porabo. To se bo lahko zgodilo šele zdaj, saj nam je prej zaradi neinformiranega sveta peščica ljudi lahko zakrivala resnico in vsiljevala fosilna goriva. Zdaj nam tega ne more več in lahko bomo izkoristili naravo ter izrabili te vire. Če to energijo lahko zajemajo rastline, jo lahko tudi človek.

Je pomembno, da smo pri tem med prvimi?

Tista družba, ki bo to prej vključila v svoje delovanje, bo prej postala konkurenčnejša, saj vemo, da skoraj ni storitve ali produkta, ki mu energija ne bi pomenila pomembnega stroška v proizvodnji. Zato je to, da smo zdaj na pragu novih paradigem in konjunkture, velika priložnost za Slovenijo, ki je majhna in se lahko hitro obrne, hkrati pa ima veliko znanja s teh področij.

Imate občutek, da stvari, ki jih zdaj govorite, poznajo tudi ljudje, ki lahko kako ukrepajo?

V Sloveniji srečujem zelo zanimive ljudi. Menim pa, da smo daleč od tega, da bi na tistih ravneh, kjer bi bilo treba, to postavili kot prioriteto. Osebno bi, če bi bil v vlogi menedžmenta podjetja Slovenija, d. o. o., najprej kot prednostno nalogo postavil to, da se vsi pristojni seznanijo s tem, kam gre svet, in po najkrajši možni poti sestavijo projektno ekipo ter naredijo načrte, kako najhitreje postaviti ustrezno infrastrukturo. Slovenija bi lahko postala prva na svetu z mrežo hitrih polnilnic za električne avtomobile, pri čemer bi dosegali gostoto polnilnic z radijem, manjšim od 50 kilometrov. Glede na geografske danosti to ne bi bilo težko, saj bi potrebovali le približno 20 polnilnic. S tem bi postali svetovno prepoznavni in zanimivi za vlagatelje. Lahko bi privabili industrijo, ki narekuje nove trende ter se pridružili na hitrem vlaku, kar bi lahko pomenilo svežo gospodarsko rast. Predstavljajte si, da bi Slovenija postala prva ekodežela, ki bi jo turisti lahko spoznavali brez izpustov ogljikovega dioksida - kakšna promocija bi to bila za državo! In za vse to potrebujemo vsega nekaj mesecev dela in ljudi, ki bi stopili skupaj.

Kakšna je verjetnost, da se to zgodi?

S tem se intenzivno ukvarjamo. Pogovarjamo se na različnih ravneh, dejstvo pa je, da potrebujemo širšo podporo - in za zdaj dobro kaže. Država mora najti sredstva tudi iz evropskih virov, da te projekte laže podpre. Za nadaljnji razvoj so nujne primerne subvencije za nakup električnih vozil in primerna infrastruktura polnilnic. Tudi Revoz bi lahko recimo zagnal proizvodnjo električnih vozil za slovenski trg.

Ampak to, kaj bo Renault počel v Sloveniji, je predvsem odločitev njegove matice...

Vsak vlagatelj bo zagrabil, če mu ustvariš pogoje. Če bo vedel, da bo v Sloveniji dovolj polnilnic in ustrezne subvencije pri nakupu električnih avtomobilov, potem bi zagotovo v tem videl priložnosti in hotel prisluhniti.

Avtomobilska industrija nad tem najbrž ne bi bila najbolj navdušena.

Moramo vedeti, da slovenska avtomobilska industrija sveta ne bo mogla spremeniti. Govorim o tem, kam gre svet, naša odločitev pa je, ali želimo biti med prvimi ali pa med posnemovalci. Poglejte Norveško, ki je ena najbogatejših držav v Evropi s fosilnimi viri nafto in plinom, pa ima hkrati najvišje subvencije in največ električnih polnilnic. Septembra je bil pri njih tesla S celo najbolje prodajani avto med vsemi vozili na trgu. S 6,1 odstotka tržnega deleža je prehitel tudi večnega zmagovalca golfa, ki je padel na drugo mesto. Če želimo biti med najboljšimi, moramo pač pogledati, kaj delajo najboljši in kje imamo mi priložnosti.

Začeli smo z delnico, pa še končajmo z njo. Do kam še lahko zraste?

Treba se je vprašati, kako velika je sploh lahko ta industrija v svetu. Velik del premoženja pomenijo nepremičnine in vozila, in če vemo, da je ta tehnologija prvi in edinstven primerek in če bo trg zares zamenjal vozila, potem bo ta trg merjen v trilijonih dolarjev. Vprašanje je le, kako dolgo bodo zadržali svojo diferenciacijo in kako hitro bodo vstopali na trge. Glede na to, da že odpirajo proizvodnje in trge drugje, lahko Tesla postane podjetje v razredu kapitalizacije Googla ali Appla. Medtem ko je danes tržna vrednost 23 milijard, lahko v pet do desetih letih zrastejo vsaj še za dvajsetkrat.

Kaj pa, če jih druga avtomobilska industrija ujame?

Katera?

Recimo BMW, Mercedes, Volkswagen ... Najbrž bodo tudi drugi pospešili razvoj v tej smeri, če se izkaže, da gre dejansko za neke vrste revolucijo.

Tako kot Nokia, Motorola, Sony lovijo Apple? Apple lahko lovijo le greenfield naložbe, kot so Samsung, HTC in podobni. Seveda so to moja razmišljanja, prihodnost bo pokazala svoje. Vsekakor sem bil že do zdaj ljubitelj nemških avtomobilskih znamk in se veselim njihovih novih revolucionarnih izdelkov.

Bi bili na Teslo tako navdušeni tudi, če bi recimo te avtomobile pri nas posojal kdo drug, vi pa bi prodajali katere druge?

Da. Bil bi njihova prva stranka.

Avtor:Matjaž Nidorfer

Razkritje: Matej Čer je lastnik delnic Tesla, avtor intervjuja Matjaž Nidorfer teh delnic nima.

Članek je bil objavljen v novembrski reviji Moje finance

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...