So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenka, ki serijsko razvija kenijske startupe

Čas branja: 6 min
23.12.2013  16:16
Slovenka, ki serijsko razvija kenijske startupe

Dvaintridesetletna Maja Cerar je na afriška tla prvič stopila leta 2007, ko se je po opravljeni diplomi iz družboslovne informatike odpravila na prakso v Dakar, in sicer v senegalski inkubator za zagonska podjetja Centre d'Incubation et de Développement d'Entreprises de Femmes et des Jeunes. Prvo srečanje z Afriko je bilo tudi uvodna etapa na njeni poti spoznavanja start-up podjetništva: »Senegalski inkubator je bil takrat še v precej kaotičnem stanju - zbralo se je nekaj ljudi, ki so si želeli narediti nekaj za mala senegalska podjetja, a nihče ni prav vedel, kako bi to izpeljal. Sama sem za prakso prejela dostojno štipendijo, ki mi je omogočila precej lagodno življenje v Dakarju, zato sem združila prijetno s koristnim oziroma v dopust vključila pridobivanje delovnih izkušenj. Ko se je praksa bližala koncu, so mi v inkubatorju ponudili zaposlitev, a je bilo vse skupaj resnično še daleč od profesionalne ravni, zato sem se po tem, ko smo vzpostavili inkubator in začeli zbujati zanimanje javnosti, odločila, da Senegal zapustim.«

Maja Cerar
Na začetku sta bila v Nairobi´s Innovation Hubu, ki ga je s kolegom ustanovila Maja Cerar, dva start-upa. Do zdaj se jih je tam zvrstilo več sto, od teh jih je 152 zaživelo samostojno življenje.

Je pa bil prvi stik z afriškimi podjetji razlog za Majino odločitev, da se tudi profesionalno loti podjetništva, kar niti ni tako presenetljivo, saj so Cerarjevi podjetniška družina in je Majo podjetništvo že od nekdaj zanimalo. Zato je spakirala kovčke in se odpravila na London School of Economics and Political Science (LSE). Svojo odločitev za selitev na Otok pojasnjuje: »Če si posameznik želi graditi kariero na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, mu diploma slovenske univerze niti ni v veliko pomoč.« V letu dni je opravila diferencialno diplomo, ki ji je omogočila vpis na magisterij iz ekonomije, smer razvojne študije s specializacijo za mala in srednja podjetja v Afriki, ki ga londonski LSE organizira v sodelovanju z Barcelona Graduate School of Economics, tako da je Maja čas svojega magisterija preživela med Londonom in Barcelono.

Izkušnje iz evropskega podjetniškega pospeševalnika

Med študijem v Londonu je opravila tudi pripravništvo pri SeedCampu (v njem je bila tudi slovenska Zemanta), kjer je kot poslovna analitičarka sodelovala pri razvoju zdaj znanega podjetniškega pospeševalnika, ki je namenjen izbranim evropskim start-upom in jim ponuja dostop do svoje mentorske mreže več kot dva tisoč podjetnikov iz vodilnih tehnoloških podjetij, kot so Google, Facebook

ali PayPal, ter pomoč pri financiranju. »V času mojega pripravništva pri SeedCampu je bila evropska startup kultura še v povojih, medtem ko je v ZDA že dolgo v polnem razmahu. Ustanovitelji SeedCampa so takrat že imeli zadosti finančnih sredstev, niso pa imeli nikakršnih izkušenj pri samem delovanju podjetniškega pospeševalnika, zato smo se v času moje prakse še vsi skupaj učili in zgledovali pri uspešnih modelih ameriških partnerjev. Položaj je bil res zanimiv, saj je bil denar za naložbe pri roki, ni pa bilo start-upov, v katere bi denar vložili, zato smo organizirali natečaje po vsej Evropi. Sama sem se takrat res ogromno naučila, predvsem na področju skrbnega pregleda poslovanja.«

iHub
iHub, središče za inovacije in prostor za tehnološko skupnost v Nairobiju Foto: iHub

Srečno naključje vodilo v Kenijo

Uradno končanemu magisteriju je sledil krajši postanek v Sloveniji. Zakaj se je odločila za Kenijo? »Vedno me je zanimalo, zakaj se Afriki nikakor ne uspe postaviti na noge in so njeni prebivalci obtičali v večnem boju za preživetje, zato sem se v času magisterija specializirala za afriški zasebni sektor, tako da se mi je zdelo logično kariero nadaljevati v Afriki. Na koncu je padla odločitev za Kenijo, saj je Kenija poslovno središče vzhodne Afrike in je zasebni sektor tu izjemno razvit. Izkazalo se je, da je sem se znašla na pravem mestu ob pravem času, saj sem v svojem raziskovanju kenijskega start-up podjetništva srečala Erika Hersmana, ki je ravno iskal partnerja, ki bi mu pomagal pri ustanavljanju Nairobi's Innovation Huba. Usedla sva se in skovala poslovni načrt.«

Pred štirimi leti sta odprla vrata iHuba. »Delovati je začel predvsem kot prostor za coworking. Tako se je rodilo prvo poslovno-inovacijsko središče v podsaharski Afriki. Takrat je Severna Afrika tehnološko-informacijska središča že poznala - prvi podjetniški inkubator v Afriki je bil v Egiptu. Afrika je velikanski trg, zato je Nairobi's Innovation Hub hitro zanimal vlagatelje in smo kmalu ustanovili sklad tveganega kapitala. Iz iHub coworking prostora so se počasi razvile tudi druge enote. Zdaj Nairobi's iHub sestavljajo: iHub Research, ki je namenjen spremljanju tehnološkoinovacijskih smernic, iHub Cluster, kjer testiramo različne aplikacije, ter iHub (UX)Lab, ki se ukvarja z oblikovanjem izdelkov,« razlaga Maja.

Kar 300 start-upov

»Ker smo bili pionirji pri spodbujanju visokotehnološkega start-up podjetništva v jugovzhodni Afriki, so se za nas začeli zanimati velikani, kot so Intel, Google, Samsung in drugi, s katerimi ves čas sodelujemo. Od dveh start-upov na začetku smo v štirih letih prišli do 300, ki zdaj delujejo pod našo streho (152 podjetij je že zaživelo samostojno življenje). Gre večinoma za kenijska zagonska podjetja, saj se trudimo delati z lokalnim prebivalstvom, ki mu pomagamo predvsem z mentorskim programom, ki je zanje odločilnega pomena. Gre za startupe, ki na primer še ne morejo na tuje trge. Programerji so sicer že primerljivi z mednarodno konkurenco, a jih je treba ves čas seznanjati s standardi naših vlagateljev, ki so Američani, Danci, Norvežani, Britanci. Četudi kenijski višji sloj obrača velike vsote denarja, so lokalni vlagatelji še zmeraj usmerjeni v nepremičnine, nafto in rudnike. Komaj odstotek naših vlagateljev so lokalci, ki so se šele pred kratkim začeli zanimati za vlaganje v visokotehnološka podjetja, a njihovo zanimanje iz dneva v dan raste. Prav zaradi potrebe po prilagajanju zahodnim standardom je večina naših mentorjev iz ZDA, ves čas smo v tesni navezi s San Franciscom. Analize, ki smo jih opravili v iHubu, so pokazale, da so naši najuspešnejši start-upi tisti, ki delujejo pod ameriškim mentorstvom.

iHub 2
Foto: iHub

Zlata vredni zahodni mentorji

Lani je 50 podjetij v zgodnji fazi razvoja dobilo finančne injekcije med 50 tisoč in 100 tisoč evri, 20 podjetij pa je prejelo naložbe serije A (gre za vlaganja v zadnji fazi »življenjskega cikla« start-upa, preden podjetje izdelek pošlje na trg) v vrednosti med milijonom ter milijonom evrov in pol.

Zahodni vlagatelji imajo izdelana pričakovanja od aplikacij, v katere nameravajo vlagati, ustanovitelji lokalnih start-upov pa so še vedno v fazi učenja, zato je treba biti previden pri uravnavanju vlagateljevih pričakovanj in dejanskih zmožnosti. Mentorstvo izkušenega ameriškega podjetnika je zlata vredno, saj najbolje pozna pričakovanja ameriškega vlagatelja. Res je razvoj aplikacij tukaj v polnem razmahu, a se je treba zavedati, da jih je 80 odstotkov povsem nepotrebnih, do česar pride predvsem zaradi nepoznavanja trga. V Keniji pa je dodatna težava to, da je večina aplikacij narejena za naprave, ki jih tukajšnja ciljna skupina niti ne uporablja, saj denimo 80 odstotkov Kenijcev še zmeraj ne uporablja pametnega telefona. Poleg tega šepa izvedba, od spoštovanja rokov do izziva, ki ga pomeni pitching. Ko bi le vedeli, koliko je treba trenirati, da pripravimo lokalni start-up za en sam nastop na mednarodnem tekmovanju.«

Afriški podjetniški vsakdanjik

Povprečni dan iHubove direktorice za širjenje poslovanja se začne malo pred šesto uro zjutraj s kakšno izmed športnih aktivnosti. Zaradi sodelovanja s San Franciscom je treba delavnik prilagoditi časovni razliki, tako da so poslovni sestanki prek Skypa pogosto na urniku že ob sedmih zjutraj, zato je treba v pisarno odriniti v zgodnjih urah. Do kosila se ponavadi zvrsti nekaj poslovnih sestankov, popoldan pa je rezerviran za pisarniško delo. Delo v pisarni se ponavadi konča, tik preden se v Nairobiju znoči, kar je zaradi njegove ekvatorialne lege ponavadi okoli 18.30, večere pa si naša sogovornica krajša s plezanjem in druženjem s prijatelji. Seveda so tudi poslovna potovanja stalnica na njenem urniku.

Hitro rastoči kenijski trg

Kenijski trg je drug najrazvitejši trg v podsaharski Afriki - sledi še zmeraj vodilnemu trgu Južne Afrike. Kljub nedavnim terorističnim napadom bo Kenija letos dosegla šestodstotno gospodarsko rast. Po skoraj petih letih življenja v Nairobiju je Maja že dodobra spoznala kenijski trg, zato možnim vlagateljem svetuje: »Za uspešno izvedbo kakršnekoli naložbe v Keniji je treba biti nujno fizično navzoč, sicer bo izvedba naložbe skoraj gotovo pomanjkljiva. Brez daljšega bivanja v Keniji preprosto ne bo uspela, saj je treba vedeti, na koga se obrniti, da se bomo izognili goljufijam in podobnim nevšečnostim.«

Med najpomembnejšimi področji sta gradbeno in nepremičninsko, ki še zmeraj rasteta, strmo se vzpenjajo informacijske in komunikacijske tehnologije. Tudi kmetijstvo, ki se počasi ekološko usmerja, je ena pomembnejših panog kenijskega gospodarstva, zato se trenutno splača vlagati v razvoj do okolja prijaznega in vzdržnega kmetijstva. Turizem je sicer že kar nasičen, a se najde tudi kakšen Slovenec, ki v Keniji uspešno vodi svojo turistično agencijo, pravi Maja. S predstavniki Dobe - Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije iz Maribora, se je srečala pred slabim mesecem, ko so v Nairobiju predstavljali svoj magistrski program iz mednarodnega poslovnega menedžmenta, ki v celoti poteka na daljavo, prek interneta, za katerega nameravajo novačiti kandidate tudi v Keniji. »Z veseljem sem jim priskočila na pomoč z zbiranjem informacij, ki so jih potrebovali,« dodaja Maja.

Članek je bil objavljen 20. decembra v prilogi časnika Finance Weekend

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...