So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Neuspeh mora biti podlaga za nove zmage

Čas branja: 4 min
21.12.2013  16:26
Neuspeh mora biti podlaga za nove zmage

Umetnost start-upov ni le zagon in prilagajanje rešitev kupcem. Pomembno je tudi zavedanje in ukrepanje, ko poslovni model ni več vzdržen, pojasnjujejo podjetniki z izkušnjami s propadom start-upa.

roni
Ko enkrat obuješ start-up čevlje, jih je težko sezuti. Ta miselnost se človeku usidra v slog življenja, zato je vrnitev v stare tirnice precej težka. Tako nove start-up poskuse napoveduje Roni Kordiš.

Skoraj tri leta po rojstvu ideje o razvoju igre zemljo krast za mobilne aplikacije so si ustanovitelji Oust.me Matevž Luzar, Aleksandar Vojnovič, Damjan Jagar, Matija Rijavec, Žiga Polc, Tomo Glažar in Roni Kordiš priznali, da projekt ne pije vode. Kordiš je na svojem blogu Had pred dnevi zapisal, da so sicer dosegli število 15 tisoč uporabnikov, a niso našli poti, kako bi z igro služili. V včerajšnjem pogovoru je dejal, da je bil start-up zanj bogata izkušnja in da projekta - kot sicer ničesar v življenju - ne obžaluje.

»To je bila moja vstopna točka v svet start-upov in odkrivanje novih stvari, ki sem jih do takrat spremljal le prek prijateljev. Vmes sem se že lotil novega start-upa, ki pa je zaradi tožbe iz ZDA doživel svoj konec, še preden je uzrl luč sveta. Ko enkrat obuješ start-up čevlje, jih je težko sezuti. Ta miselnost se človeku usidra v slog življenja, zato je vrnitev v stare tirnice precej težka,« izkušnjo opisuje eden najbolj branih slovenskih blogarjev.

Nauki propada

Nauke propada Oust.me Kordiš strne v nekaj točk:

-Ideja ni vredna nič, če se ne uresniči. V trenutku, ko imate občutek, da je vaša ideja vrhunska, imajo še vsaj trije na svetu podobno idejo. Vse, kar šteje, je uresničitev ideje, zmagajo namreč tiste, ki so bolje izvedene.

-Pri start-upih je treba spremljati, kaj se dogaja na trgu. Podjetja naj bodo pripravljena na nenehne spremembe.

-Uporabite tako imenovano lean metodo, ki omogoča hiter razvoj, zlasti pa nižje stroške razvoja. Primerna je predvsem za start-upe na področju interneta, saj so rezultati hitro merljivi. Če ni želenih rezultatov, se od ideje hitro poslovite.

-Že na začetku imejte v mislih, kako boste idejo in svoj proizvod pretopili v denar. Na to preveč start-upov pozablja.

-Miti o bogatih vlagateljih so resnični, a sami verjetno ne boste imeli te sreče.

-Ekipa je tista, v katero verjamejo vlagatelji, zato skrbno izbirajte kolege.

-Nikomur ne obljubljajte deleža v podjetju.

-Ubijte konja, čeprav še vedno rezgeče. To je zelo pomembno, hkrati pa najtežje, kar lahko storite. Namreč, da kljub temu, da nekdo še uporablja vašo storitev, aplikacijo, spletno mesto, ugasnete vse skupaj in greste novim izzivom naproti. Ampak včasih je treba narediti tudi to, in čeprav se vam bo zdelo dejanje »bogokletno«, boste kaj kmalu ugotovili, da je bila to prava stvar, ki ste jo morali narediti.

Večkratno spreminjanje poslovnih modelov

Tudi asistent katedre za podjetništvo ljubljanske ekonomske fakultete in soustanovitelj Optiprinta Blaž Zupan svoj prvi neuspešni izlet v podjetniške vode vidi kot poučen. »Pred leti sem se lotil postavitve baze industrijskih in outlet prodajaln. Načrtoval sem izdajo knjižnega vodnika in ustanovitev nakupovalnega kluba. Zanašal sem se na raziskavo trga, za katero sem pozneje ugotovil, da je popolnoma nerealna. Naučil sem se, da je treba pred zagonom res dobro razumeti kupce, njihove navade, pričakovanja, želje, racionalne in čustvene vzgibe, in na podlagi tega (večkrat) ustrezno spremeniti proizvod, preden ga uvedemo na trg,« nauke svojih prvih preizkusov teoretičnega znanja v praksi razlaga Zupan.

Obsojanje neuspeha?

The Economist v zadnji številki piše o različnem dojemanju neuspeha v različnih okoljih. Ugotavljajo, da je v ZDA strah pred neuspehom majhen, tudi zato, ker okolica podjetnika, ki večkrat poskusi, četudi ne uspe, ceni zaradi vztrajanja. To je tudi stvar ponosa. Na drugi strani pa opažajo odklonilen odnos do neuspeha v Nemčiji. Navajajo primer podjetnika, ki je zaradi start-upa pustil službo na univerzi, po prvem neuspehu pa so ga znanci hiteli spodbujati, naj se vrne na univerzo. Podjetnik ugotavlja, da se znanje, ki ga podjetnik pridobi tudi ob neuspehu, v Nemčiji ne ceni dovolj.

blaž zupan
Neuspešni projekti so me naučili, da je treba pred zagonom dobro razumeti kupce, njihove navade, pričakovanja... in temu prilagoditi proizvod. Tako svetuje Blaž Zupan, katedra za podjetništvo na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Je Slovenija v tem pogledu bolj podobna ZDA ali Nemčiji? Psihologinja Eva Boštjančič opaža, da je slovensko okolje bolj togo. »Družba verjame, da posameznika prva služba bolj kot ne dokončno oblikuje, za zamenjave pa nismo dovzetni. In to kljub temu, da smo priče spremembam, ki vodijo v podaljševanje delovne dobe, in drugim spremembam, ki nas silijo v večjo fleksibilnost. V takšnem okolju je seveda tudi propadov start-upov več,« ugotavlja Boštjančičeva.

Propad kot bogata izkušnja

Kordiš opaža, da se v Sloveniji na neuspešne podjetniške zgodbe gleda precej negativno. »V svetu je to povsem drugače. Namreč ljudi, ki niso izkusili padca in se po njem pobrali, je zelo malo. Marsikdo ugotovi, da ni za takšen svet, in posveti svojo energijo in voljo drugim stvarem v življenju, a če vzameš to izkušnjo za nekaj, česar te na faksu ali s pripovedovanjem nihče ne nauči, je to lahko najboljša izkušnja v življenju,« razlaga Kordiš.

Tudi Boštjančičevi se zdi pomembno zavedanje, da je propad lahko bogata izkušnja. Opaža pa, da se podjetniki težko sprijaznijo z neuspehom in zaprtjem družbe. »To je tako, kot bi se poslovil od otrok. Podjetniki pogosto zanikajo težave in jih ne želijo videti.Streznitev pogosto pride tedaj, ko je že prepozno,« pravi. Podjetnikom svetuje, naj na to gledajo le kot na posel in naj se čustveno ne navežejo. Novega projekta pa naj se lotijo, ko dokončno opravijo z neuspešno zgodbo. Novi izzivi namreč zahtevajo celega človeka.

Zupan si želi, da bi slovensko okolje podjetnike, ki jim v prvih poskusih ne uspe, znalo spodbuditi. »Je pa nujno razlikovati med tistimi, ki se 'igrajo' s svojim denarjem, in tistimi, ki se 'igrajo' s tujim. Cilj nekaterih je namreč pridobivanje tveganega kapitala, in ne dokazovanje na trgu. Ker pa ne ločujemo zrnja od plev in vse mečemo v isti koš - skupaj s tajkunskimi zgodbami -, je javno mnenje pri nas zelo nenaklonjeno neuspehom,« opaža Zupan.

eva boštjančič
Podjetniki pogosto zanikajo težave in jih ne želijo videti. Streznitev pogosto pride tedaj, ko je že prepozno. Tako opaža psihologinja Eva Boštjančič.

Obžaluje tudi to, da je podjetništvo v Sloveniji napačno razumljeno, saj je preveč takih, ki ne razumejo družbeno-gospodarske vloge podjetnika. Zato pogosto opaža veliko škodoželjnosti, ki se pokaže še zlasti pri neuspehih. Tudi zato podjetniki neuspehe težko razkrijejo javnosti.

Avtor: Jure Ugovšek

Članek je bil objavljen 9. oktobra 2013 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...