So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Bo Google našel formulo nesmrtnosti?

Čas branja: 7 min
21.12.2013  11:18  Dopolnjeno: 21.12.2013 11:18
Bo Google našel formulo nesmrtnosti?

Smrt? Umreti! Moram li umreti! Ni li leka zoper smrt na sveti?« sprašuje kordovski kalif Abduraman v Aškerčevi pesnitvi Čaša nesmrtnosti. Hrepenenje po daljšem življenju in sanje o nesmrtnosti so gotovo stari kot človeštvo. Vse od začetka civilizacije je človeka mučilo spoznanje, da prav noben življenjski slog, nobeno zdravilo, nobena nepredvidljiva muha usode človeku ne omogoča, da ne bi po nekaj desetletjih začele pešati njegove telesne in umske sposobnosti in ga na koncu ne bi čakala smrt. To spoznanje je tako mučno, da si po vsej sili prizadevamo misel na smrt izgnati iz svoje glave. Saj zakaj pa naj bi se ukvarjali s stvarjo, na katero ne moremo vplivati?

Kljub temu se vedno najde nekaj takih, ki ciljajo visoko in jih ne hromi strah. Svoje življenje posvetijo prizadevanjem, da bi staranje vsaj delno podredili zdravniškemu nadzoru. Za raziskovalno dejavnost so to prizadevanja, ki mejijo na nemogoče, za podjetja pa največji trg. Tisti, ki prodaja sredstva proti staranju, ima za kupca tako rekoč slehernika, ki zjutraj vstane in se veseli življenja. A pri tem lahko na milijone ljudi postane žrtev lažnih obljub o vedno gladki koži brez gub, ki jih s svojimi izdelki »proti staranju« ponuja industrija, ali pa prevar dvomljivih podjetij, ki za ustrezno plačilo obljubljajo, da lahko z vbrizgavanjem zarodnih celic ozdravijo tako rekoč vsako bolezen.

Arthur Levinson
Z zmogljivimi Googlovimi strežniki bo Arthur Levinson na novo proučeval velikanske količine podatkov, do katerih so doslej prišli raziskovalci starostnih bolezni. Raziskavam v prid bo tudi čedalje bolj razširjena navada, da ljudje s pametnimi telefoni merijo in shranjujejo informacije o svojih življenjskih in prehranskih navadah.

Z veliko ljudi in denarja odpraviš več težav

Zdaj se bo raziskav lotilo podjetje, za katero bi lahko trdili, da je od te tematike oddaljeno nekaj svetlobnih let, ter poskušalo uganko rešiti z matematično hladnostjo. Gre za Google, ki mu dejstvo, da je svetovni voditelj na področju internetnih iskalnikov, očitno ne zadostuje, zato se namerava v prihodnje posvetiti boju proti staranju. »Podjetja, ki postanejo zelo velika in se posvečajo samo eni stvari, ne storijo vsega, kar bi lahko,« pravi Larry Page, soustanovitelj Googla in njegov glavni izvršni direktor. »Če imaš veliko ljudi in sredstev, lahko počneš več stvari in odpraviš več težav. Takšna je naša filozofija že od nekdaj.«

Nedaleč od svojega sedeža v Mountain Viewu v Kaliforniji je internetni velikan ustanovil podjetje Calico (okrajšano za California Life Company) z drzno ambicijo upočasniti staranje človeka. Zveni kot znanstvena fantastika, kot dvigalo na Mesec, o katerem se širijo govorice, da ga razvijajo v Googlovih skrivnih laboratorijih poleg očal (Google Glass) in samovoznega avtomobila, ki že postaja resničnost.

Milijarde za regenerativno medicino

V resnici se je Google odločil za racionalen prodor na trg prihodnosti. Lani je bil trg tako imenovane regenerativne medicine ocenjen na dobrih 1,6 milijarde dolarjev, do leta 2025 naj bi se po predvidevanjih nekaterih analitikov njegova vrednost več kot podeseterila, saj raziskovanje dolgoživosti že dolgo nima več opravka z nobeno ezoteriko, temveč z iskanjem doslej skritih povezav in vzorcev ob pomoči sistematične analize velikanskih količin nestrukturiranih podatkov (big data). Če lahko menedžerji investicijskih skladov s takšnimi metodami odločajo o milijardnih vlaganjih, zakaj torej ne bi v kopicah medicinskih podatkov iskali in morda tudi našli na primer formule za zdravljenje raka.

Tim Cook
Tim Cook, šef Appla, je Arthurja Levinsona označil za »enega tistih norcev«, ki se ne sprijazni z danimi razmerami.

Tretja največja panoga v Silicijevi dolini

Šef novega podjetja bo 63-letni Arthur Levinson, nekdanji glavni izvršni direktor biotehnološkega koncerna Genentech. Iz Googlove milijardne blagajne je dobil neznano vsoto, h kateri je tudi sam kot vlagatelj nekaj prispeval, in majhno ekipo. Z zmogljivimi strežniki, ki jih ima Google, bo na novo proučeval velikanske količine podatkov, do katerih so prišli dozdajšnji raziskovalci starostnih bolezni. Poleg tega bo raziskavam v prid tudi čedalje bolj razširjena navada, da lastniki pametnih telefonov s posebnimi merilnimi programi merijo svoje življenjske funkcije in shranjujejo informacije o svojih življenjskih in prehranskih navadah. To početje je že preraslo v pravo gibanje, znano pod oznako »quantified self«. V Silicijevi dolini, kjer ima Google svoj sedež, je biotehnološka panoga poleg informacijske tehnologije in obnovljivih virov energije tretje največje področje delovanja ponudnikov tveganega kapitala.

Eno prvih podjetij v tej panogi v sedemdesetih letih je bil Genentech. Levinson je bil dolga leta njegov glavni izvršni direktor, potem pa ga je prevzel švicarski farmacevtski koncern Roche in Levinson je zdaj član njegovega nadzornega sveta. Ob prevzemu položaja v novoustanovljenem podjetju Calico je Larry Page Levinsona hvalil kot »enega vodilnih znanstvenikov in podjetnikov naše generacije«. Tim Cook, šef Appla, pa ga je označil za »enega tistih norcev«, ki se ne sprijazni z danimi razmerami. Levinson je predsednik nadzornega sveta Appla. Na tem položaju je nadomestil Steva Jobsa po njegovi smrti leta 2011. Do leta 2009 je bil Levinson tudi v nadzornem svetu Googla, a se je temu položaju odpovedal, ker je ameriški urad za konkurenco FTC izrazil pomisleke zaradi članstva v nadzornih svetih dveh konkurenčnih podjetij.

Znanstvenik z dušo in telesom

Arthur Levinson je ugledna osebnost biotehnologije. Genentech je pod njegovim vodstvom postal vodilno podjetje v panogi in je danes v okviru švicarskega koncerna Roche najpomembnejši steber raziskovanja zdravil proti raku. Uspehi njegove raziskovalne dejavnosti, po kateri je podjetje znano, so večinoma Levinsonova zasluga. Za raziskovanje in razvoj je namenil veliko denarja. Prizadeval si je za iskanje novih in revolucionarnih terapevtskih metod, in ne samo za izpopolnjevanje že znanih zdravil. To se mu je z nekaterimi zdravili proti raku tudi posrečilo.

Levinson je znanstvenik z dušo in telesom. Že kot otrok je v rodnem Seattlu požiral znanstvene knjige ter se zanimal za fiziko in astronomijo. Pozneje se je med študijem biokemije ukvarjal z raziskovanjem raka. Leta 1980 se je kot znanstvenik pridružil Genentechu, ki je bil takrat star štiri leta. Povzpel se je do šefa raziskovalnega oddelka, leta 1995 pa je postal predsednik uprave. Roche je že leta 1990 kupil večinski delež Genentecha, v celoti pa ga je prevzel leta 2009. Odtlej je Levinson predsednik nadzornega sveta te družbe in član nadzornega sveta matičnega Rocha. Oba položaja bo po ustanovitvi Calica obdržal, prav tako tudi položaj predsednika nadzornega sveta Appla.

Tek na dolge proge

O konkretnih načrtih v boju proti staranju se je Levinson zavil v molk. Gotovo ni mogoče pričakovati, da bo Calico kmalu na trg poslal pilulo za ohranjanje večne mladosti. V intervjujih je izjavljal, da bo delovanje novega podjetja dolgoročno in mu ne bo šlo za to, da bi hitro ustvarjal dobičke. Pravi, da je žalostno, da je danes tako malo podjetij pripravljenih delovati dolgoročno.

Google je že pred leti poskušal prodreti na zdravstveni trg z brezplačno storitvijo Google Health. Uporabniki so lahko na primer navedli, kakšne alergije imajo, kakšna zdravila jemljejo, da bi bili ti podatki na voljo, če bi jih potrebovali. Google jih je nameraval uporabiti tudi za izdelavo zdravstvenega profila uporabnikov. Zaradi nezanimanja je bila ponudba na začetku tega leta ustavljena. Cilji na novo ustanovljenega podjetja se utegnejo dopolnjevati s poslovnim modelom podjetja 23andme, ki ga je ustanovila in ga vodi Anne Wojcicki, nekdanja žena Sergeya Brina, soustanovitelja Googla. Ljudem ponuja celostno gensko analizo, za kar je dovolj, da pljunejo v laboratorijsko epruveto in jo odpošljejo. Rezultate genske analize si lahko uporabniki ogledajo v spletni banki podatkov, lahko pa jih dajo na voljo za znanstvene raziskave.

Pospešek medicinskim raziskavam

Čeprav kritiki poudarjajo, da je z medicinskega stališča veliko nujnejših težav kot prizadevanje za podaljšanje življenja ali celo za nesmrtnost, ne gre zanemariti vpliva, ki ga bo imel Googlov start-up na biotehnološko panogo z iskanjem odgovora na vprašanje, zakaj se človek stara in zakaj sploh mora umreti. Vsekakor pa Googlovi zmogljivi strežniki vprašanja dolgosti človekovega življenja ne bodo mogli v hipu rešiti. Nova spoznanja v medicini sicer odgovarjajo na vprašanja, a vedno znova postavljajo nova. Zato je skrajno neverjetno, da bi Calico v času trajanja življenja svojih ustanoviteljev dejansko življenjsko dobo današnjih dvajsetletnikov podaljšal za sto let. »Prepričan sem, da ne bo premagal smrti, a če bo ljudem omogočil živeti dodatnih pet ali deset zdravih let, bo to največje darilo človeštvu, ki bo spremenilo svet,« pravi David Sinclair, profesor genetike na Harvardu.

Kljub vsem dvomom pa za človeštvo ne more biti slabo, če bo koncern, ki obrača milijarde in si rad prizadeva za nemogoče, počasne medicinske raziskave nekoliko pospešil. Najslabše, kar se mu lahko zgodi, je, da bo zapravil nekaj milijard, v najboljšem primeru pa bo njegova drznost bolnim ljudem prinesla nekaj olajšanja.

Ime novega podjetja je sicer okrajšava za California Life Company, A »calico« pomeni v angleščini tudi vrsto mačke. Torej je to čisto primerno ime za podjetje, katerega cilj je, da bo z eliksirjem mladosti, če ga bo našlo, neprijetnim posledicam starosti prekrižalo račune. Levinson je na družbenem omrežju Google Plus zapisal: »Všeč nam je stari rek, ki pravi, da imajo mačke devet življenj.«

nesmrtnost.1380219119.JPG.o.600px
Od mazaštva, znanstvene fantastike do popravil človeškega tkiva

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je ideja o večnem življenju zapustila sfero mazaštva in se naselila v znanstveni fantastiki. Leta 1964 je učitelj fizike Robert Ettinger objavil knjigo Možnost nesmrtnosti, v kateri zagovarja zamrzovanje človeških teles, ki bi jih lahko oživili, ko bi znanost in tehnologija napredovali. Takrat so v ZDA kot gobe po dežju začela poganjati podjetja, ki so ponujale zamrzovanje trupel. Danes je največja takšna organizacija Alcor Life Extension Foundation, ki hrani sto zamrznjenih trupel.

Futurist Ray Kurzweil je prepričan, da bodo ljudje do leta 2045 dosegli digitalno nesmrtnost tako, da bodo svoj um prenesli v računalnik. Manj futuristična so medicinska odkritja, ki poskušajo podaljšati življenjsko dobo. Aubrey de Grey je konec devetdesetih let prejšnjega stoletja napisal delo Mitochondrial Free Radical Theory of Aging, v katerem razpravlja o poskusih popravljanja človeškega tkiva, ki ga je poškodovalo staranje. Te ideje so se oprijele številne neprofitne organizacije. Med njimi so Ellison Medical Foundation, človekoljubna organizacija Larryja Ellisona (Oracle), Methuselah Foundation (poimenovana po svetopisemskem očaku, ki je baje živel 969 let), Maximum Life Foundation, bio-, info- in nanotehnološko podjetje, ki si prizadeva, da bi z naložbami v raziskave do leta 2033 ustavilo staranje, in Proteus Venture Partners, ki vlaga v start-upe, ki se ukvarjajo s celično terapijo in inženiringom tkiv.

V raziskovanje nesmrtnosti je denar vložilo kar nekaj bogatih poslovnežev, med njimi je Peter Thiel, vlagatelj v Facebook in soustanovitelj PayPala, v Methuselah Foundation vložil 3,5 milijona dolarjev.

Zelo zaželen cilj je zdravilo proti staranju. Namesto da bi zdravili vsako bolezen posebej, naj bi z zaviranjem staranja preprečili ali upočasnili razvoj številnih bolezni. Podjetja, ki so se poskušala dokopati do tega, so navadno sama imela kratko življenjsko dobo. Elixir Pharmaceuticals, ki so ga ustanovili znanstveniki, je moral zapreti vrata. Družbo Sirtris Company je leta 2008 za 720 milijonov dolarjev prevzel farmacevtski koncern GlaxoSmithKline, a je moral svoje delovanje omejiti.

Avtorica: Anamarija Urbanija

Članek je bil objavljen 27. septembra v prilogi časnika Finance Weekend.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...