So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Ko internet stopi skozi zaslon v realni svet

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj
 
Čas branja: 6 min
17.12.2013  12:12  Dopolnjeno: 17.12.2013 13:45
Ko internet stopi skozi zaslon v realni svet

Več iz teme:  
kripto >
Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj

Živimo v času, ko so pametni mobilniki, tablice, avtomobili s senzorji, psi z obeski z GPS-lokacijo, pametne ure, upokojenci s senzorji na telesu, ki oskrbovalce ves čas seznanjajo z njihovim zdravjem, nekaj vsakdanjega. In kaj pravzaprav povezuje vse našteto?

Internet stvari (internet of things­ oziroma IoT), internet vsega (internet of everything), industrijski internet (industrial internet) ... poimenovanj je veliko, v nadaljevanju pa bomo uporabljali termin IoT. Za kaj pravzaprav gre? »Doslej smo na internetu komunicirali predvsem ljudje, medtem ko v eri interneta stvari prek spleta komunicirajo predvsem zelo preprosti senzorji in naprave, ključna pa ostaja decentraliziranost in odprtost povezovanja. Ampak ne gre za še en vzporeden internet, temveč za stapljanje sveta ljudi in strojev. Pravilneje bi bilo tako reči Internet of Everything,« meni Simon Belak iz start-up šole Hekovnik.

Podobno vidi zadevo Tomaž Vidonja iz kompetenčnega centra OpComm. »Internet stvari dobimo, ko prek spleta povežemo različne stvari, predmete in še kaj ter s tem omogočimo, da komunicirajo med seboj. Tako znamo danes povezati hladilnike, avtomobile, ključe (obeske), ročne ure, proizvodne stroje, okna, radiatorje in drugo opremo. Kmalu pa bodo povezani tudi nakupovalni vozički, obleka, živina... To seveda pomeni, da se vgradi ali pa doda v/na stvar/predmet senzor, ki prek brezžične povezave komunicira z okoljem. Tako gradimo brezžična senzorska omrežja.«

V sredo, 18. decembra, start-up šola Hekovnik v Pop up domu organizira dogodek na temo Interneta stvari. Glavni govornik bo Domagoj Simecki, vodja prodaje mednarodne mreže za povezavo naprav v telekomunikacijskemu omrežju pri M2M Telekom Austria Group. Prisluhnili boste lahko tudi prof. dr. Andreju Kosu iz Fakultete za elektrotehniko in mag. Tomažu Vidonji iz kompetenčnega centra IoT. Primere dobre prakse bodo predstavili start-upi Chipolo, Multilux, CubeSensors, trende pa bo napovedal Kristijan Pečanec iz Startup šole Hekovnik. Po uradnem dogodku bosta sledila pogostitev in prednovoletno druženje.

"V tem trenutku imamo vse tehnologije, ki jih potrebujemo. Nič nas ne omejuje razen nas samih, da ni
"V tem trenutku imamo vse tehnologije, ki jih potrebujemo. Nič nas ne omejuje razen nas samih, da nismo bolj uspešni. To je čar interneta stvari in zato bo to področje v prihodnjih letih doživelo nepredstavljivo rast." Kristjan Pečanac, Hekovnik

Korak naprej

Vendar sama komunikacija med napravami ni nič novega. Dodana vrednost IoT je predvsem v tem, da se prek senzorjev ustvarjajo baze podatkov, ki jih lahko hranimo in obdelujemo. Oziroma kot poudarja Kristjan Pečanac iz Hekovnika: »Dolgoročno bi lahko IoT definirali kot 'ko predmeti oživijo'. Na eni strani govorimo o množici senzorjev in naprav, na drugi strani pa o inteligentnih napravah, ki se na podlagi podatkov iz senzorjev prilagajajo okolju in/ali učijo.« Pametnih naprav s senzorji je danes že ogromno, vse več izdelkov pa prihaja tudi iz rok malih podjetnikov in ne več le korporacij. Pravi izziv za zdaj ostaja zgraditev platforme za komuniciranje teh naprav. In tu v igro stopi M2M oziroma »machine to machine«. Danes je zaradi omejitev tehnologije večina IoT še vedno vezanega na oblačne spletne storitve, a v prihodnosti se bo tudi to spremenilo.

Veliko denarja

Če še vedno berete ta članek in ste se prvič srečali s terminom IoT, se verjetno počutite kot v znanstvenofantastičnem filmu. Vendar se za vso teorijo, ki ste jo doslej prebrali, skriva tudi resen posel. Tako ZDA IoT postavlja na vrh seznama tehnologij, ki bodo Ameriki pomagale ohraniti vodilno vlogo v svetu. Po izračunih General Electrica (GE) bi uspešna uvedba IoT v gospodarstvo ZDA do leta 2030 ameriškemu BDP dodala dodatnih 6,5 bilijona dolarjev, medtem ko bi BDP EU pridobil 2,8 bilijona dolarjev. Kar 46 odstotkov svetovnega gospodarstva lahko pridobi zaradi interneta stvari, je še ugotovil GE. Vendar so to le ocene. Kot je bilo poudarjeno že na začetku, trenutno še ni skupne definicije IoT in tako so tudi ocene in napovedi različne.

Energetika in logistika

Če se vrnemo v sedanjost, katere gospodarske panoge zdaj najbolj uporabljajo IoT? »Trenutno najpogosteje najdemo tehnologije IoT v transportu in logistiki za spremljanje vozil, goriva, poti, porabe. Drugo področje je energetika, kjer pa so načini uporabe zelo drugačni,« našteva Vidonja. Prav v energetiki bo zaradi največjih prihrankov IoT najverjetneje najhitreje postal standard. Po raziskavi GE bi lahko težke industrije, ki trenutno porabijo okoli 50 odstotkov vse energije industrijskega sektorja, prihranile od 15 do 20 odstotkov energije, ki jo porabijo za svoje delovanje danes.

Vse bolj pa IoT prodira tudi v vsakdanje življenje ljudi, predvsem na področjih zdravstva, šolstva ter pametnih domov. Rešitve za ta področja so sicer večinoma rezultat dela malih in srednjih podjetij (MSP) in start-upov, le pri pametnih hiš­nih aparatih prevladujejo tradicionalni proizvajalci, med katerimi je tudi Gorenje.

Napad na banke?

Vendar bodo novi poslovni modeli tudi rušili obstoječe. »Najbolj na udaru bosta finančna in pravna 'industrija', ki bosta hkrati največja zaviralca sprememb. Če pogledamo samo bit­coin, za katerega bi lahko delno rekli, da je iz sveta IoT, ima poleg standardne finančne funkcije tudi drugo, varnostno,« razlaga Pečanac. »Če za primer spet vzamemo bitcoin, ki je po mojem mnenju start-up, ki ima popolnoma nov poslovni model, se lepo vidi problematika pravne 'industrije'. Kako boš obdavčil lastnike bitcoinov in prihodke od njihovih transakcij,« opisuje zaostanek pravnega sistema za tehnologijo. »Smo pred plazom problemov, tako tehničnih kot družbenih, ki bodo nastali, ko se bo porušila ostra ločnica med digitalnim in fizičnim svetom. Pred kratkim je recimo DARPA izdala poročilo o nesreči nekega brezpilotnega zrakoplova (drone), ki ga končuje z ugotovitvijo, da je drone resda deloval kot načrtovano, ne pa tudi, kot je bilo predvideno,« v smehu dodaja Belak.

Tomaž Vidonja, kompetenčni center OpComm: "V Sloveniji je stanje na področju IoT razmeroma dobro, še
Tomaž Vidonja, kompetenčni center OpComm: "V Sloveniji je stanje na področju IoT razmeroma dobro, še posebej v primerjavi z drugimi panogami in ob upoštevanju gospodarskih razmer. Pri tem je treba vedeti, da je IoT sam po sebi tehnologija in da kot tak vstopa v podjetja počasi in kot dopolnilo ali izboljšava za izdelke, storitve in rešitve."

Kje so v tej zgodbi start-upi

In kaj IoT prinaša start-upom in MSP oziroma kakšna je njihova vloga v novi paradigmi?

»Presenetljivo predvidljiva. Ali povedano drugače, srednja in še posebej mala podjetja so nosilci sprememb in so že po večini zgodaj prepoznala IoT kot priložnost za diferenciacijo in večjo konkurenčnost. Gre tudi za to, da IoT omogoča ali pa celo kar narekuje nove poslovne modele in s tem malim in srednjim podjetjem ponuja prednost pred velikimi, ravno zato ker so zadnja bolj previdna, počasnejša in včasih celo nerodna pri uvajanju novosti,« meni Vidonja.

Da so ravno novi poslovni modeli priložnost za start-upe, meni tudi Pečanac: »IoT bo po mojem mnenju šel skozi več faz, v prvi fazi smo že danes, ko se večinoma ukvarjamo z mobilnimi aplikacijami. Te imajo doslej majhno število senzorjev, vendar ustvarjajo dovolj veliko dodano vrednost, da jih ljudje že kupujejo. Šolski primer tega je slovenski Cubesensors. Druga faza bo, ko bodo začele naprave komunicirati med sabo. Tretja faza pa, ko bo nastala moja virtualna entiteta in bo ta komunicirala z drugimi entitetami.

V praksi bo to potekalo tako: ko se bom odločil, da grem v mesto, bo moja entiteta to sporočila entiteti hiše, ki bo odprla vrata in naročila entiteti avtomobila, naj se pripelje pred vhod v hišo. Medtem ko se bom peljal v vozilu, bo ta že komuniciral z entiteto mesta, ki bo avto povezal z drugimi entitetami, kot je tržnica parkirnih mest. In potem bo moja entiteta vse skupaj plačala z bitcoini. Novi poslovni modeli bodo torej nastajali povsod.«

Nevarnosti

Da ni vse zlato, kar se sveti, je jasno že dolgo. Prednosti IoT torej že poznamo, kakšne pa so nevarnosti? »IoT bo v ospredje prinesel razmeroma nove težave. V ospredju bosta predvsem lastništvo podatkov, ki jih naprave zbirajo, ter sama zaščita sistemov. Sicer se lepo sliši, da lahko uporabnik ves čas nadzira svojo inzulinsko črpalko prek pametnega mobilnika ali spletnega vmesnika, a kaj se zgodi, če jaz vdrem v sistem in tej osebi zagrozim, da bom ustavil črpalko, če mi ne plača odkupnine? Primer je sicer banalen, vendar lepo pokaže nevarnosti, ki prihajajo, pa se jih ljudje niti še ne zavedajo,« poudarja Pečanac.

Seveda pa je tu še vprašanje zasebnosti. »IoT nas bo kot ljudi pripeljal do tega, da bomo vsi imeli lastno entiteto v digitalnem svetu. Ta entiteta bo plačevala moje račune, z mano bo komunicirala, pravzaprav bo moja tajnica. Internet stvari torej prinaša zrcaljenje realnega sveta v digitalnega,« meni Pečanac, ki ob tem dodaja, da zelo osnovne entitete že imamo, vendar so precej shizofrene. »Moji podatki so trenutno razkropljeni med desetine različnih aplikacij in rešitev in prvi korak naprej je združevanje teh podatkov v eno bazo,« ugotavlja Pečanac.

Napovedi

Leta 2020 naj bi na vsakega od osem milijard zemljanov prišlo povprečno okoli devet v internet povezanih naprav, napoveduje Cisco.

14 tisoč milijard dolarjev naj bi bila v letu 2020 vrednost panoge IoT (John Chambers, Cisco).

75 milijard naprav bo povezanih v internet v letu 2020 (raziskava Morgan Stanleyja).

2.700 do 6.200 milijard dolarjev naj bi bila letna vrednost učinkov na gospodarstvo, ki jih bo do leta 2025 IoT imel na različnih področjih (raziskava, maj 2013, McKinsey).

1.200 do 2.500 milijard dolarjev bo učinek IoT na področju skrbi za zdravje (ista raziskava MCKinseyja).

15 odstotkov organizacij (statistični vzorec, zajet v globalni raziskavi) že uporablja katero od oblik IoT-rešitev, 53 odstotkov jih to načrtuje v prihodnjih dveh letih, 14 odstotkov pa v prihodnjih dveh do petih letih.

Slovenska podjetja in internet stvari

Simobil je eno izmed prvih podjetij, ki se je začelo sistematično ukvarjati z IoT, ustanovili so tudi oddelek M2M. »S tem poskušamo uvesti novo dimenzijo uporabe naprav in prinesti koristi, ki jih to omogoča sodobnemu človeku. Tukaj lahko govorimo o širokem področju, kot so zdravstvo, šolstvo, gospodarstvo, kjer so rešitve M2M že v prvi fazi razvoja, denimo v avtomobilizmu, logistiki, proizvodnih procesih, upravljanju in nadzorovanju porabe ter pretoka energije. Naši sodelavci trenutno pripravljajo rešitve, ki bodo po pričakovanjih javnosti predstavljene v prvi polovici prihodnjega leta. Simobil bo svoje prve korake v industriji M2M namenil učinkoviti in pametni rabi energije, kar bo za uporabnike stroškovno bolj učinkovito, hkrati pa bo pozitivno vplivalo na okolje. Poleg rešitev na področju energije bomo posebno pozornost namenili optimizaciji proizvodnih procesov, kar bo podjetjem zagotavljalo boljše in lažje poslovanje z manjšo porabo energije. Z uporabo rešitev M2M bomo povečevali učinkovitost, olajšali pregled in upravljanje energije ter proizvodnih procesov in zniževali stroške,« poudarjata David Pollak in Peter Boras iz Simobila.


Več iz teme:  
kripto >

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...