So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Prek valilnice evropske elite do dela z največjimi evropskimi pravniki

Čas branja: 7 min
16.12.2013  12:11  Dopolnjeno: 16.12.2013 12:11
Prek valilnice evropske elite do dela z največjimi evropskimi pravniki

Živa Nendl se je v gimnazijskih letih odločila slediti poklicni poti svojih staršev in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. V času študijske izmenjave se je na Centru za evropske študije na Univerzi Nancy II v Franciji navdušila nad mednarodnim pravom in diplomi na Univerzi v Ljubljani je sledil magistrski študij na Evropskem kolidžu Brugge, kjer se kali bodoča evropska elita. Po opravljenem študiju in nagradi za najboljše magistrsko delo, se je strokovnjakinja za evropsko pravo vrnila v Slovenijo, a le za obdobje dveh let, saj so ji v Brugge-u ponudili mesto asistentke na pravnem oddelku. Vendar se mlada pravnica tudi v drugo v Belgiji ni zadržalo predolgo, saj je zadnji dopust preživela kot pripravnica na Sodišču Evropske Unije v Luksemburgu , kjer je danes zaposlena kot pravna svetovalka v kabinetu sodnika dr. Marka Ilešiča.

Kako je potekala vaša akademska pot?

Po končani I. gimnaziji v Celju sem se skoraj pričakovano odločila slediti poti svojih staršev in sem se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani. V četrtem letniku sem iz zanimanja za mednarodno pravo in ljubezni do Francije semester študija opravila na magistrskem programu Centra za evropske študije na Univerzi Nancy II v Franciji, ki ima dolgo tradicijo poučevanja evropskega prava, ki sega še v čas pred Evropsko skupnostjo za premog in jeklo. Po vrnitvi v Slovenijo mi mednarodna žilica ni več dala miru, prav tako pa sem želela pridobiti nekoliko bolj praktičen pogled na pravo, zato sem se odločila za sodelovanje na tekmovanju iz poznavanja prava Evropske konvencije o človekovih pravicah René Cassin. Za zaključek slovenske akademske poti pa sem na Pravni fakulteti z odliko diplomirala iz mednarodnega prava človekovih pravic. Po vseh teh korakih je bila odločitev, da se odpravim na magisterij v tujino naravna in mojim prijateljem ter družini prav nič v presenečenje. Takoj po diplomi in dolgem poletju sem odšla v Brugge, na podiplomsko ustanovo specializirano za evropske zadeve, College of Europe, kjer sem pridobila svoj magisterij in naziv LL.M.(Master of Laws, Legum magister).

Zakaj ste se odločili za magisterij na College of Europe?

V osnovi sem iskala študij, ki bi mi omogočal delo tako v tujini, kot tudi v Sloveniji, pri čemer pa nikakor nisem želela zanemariti znanja francoščine, ki sem ga pridobila že med gimnazijskimi leti in med študijem v Franciji. Slednji je bil tudi odločilen za moje nadaljnje zanimanje za pravo Evropske unije, saj sem med izmenjavo v Nancy-ju pridobila le osnove, ki pa so vendarle zadostovale za mojo željo po nadaljnjem študiju tega kompleksnega in dinamičnega področja prava. Glede na to, da v Evropi ni veliko programov LL.M., ki bi nudili dvojezično izobraževanje iz področja prava Unije, o študiju v Brugge-ju pa sem slišala številne pohvale s strani študentov predhodnih generacij, zato odločitev ni bila težka. Zanemarljivo ni bilo niti dejstvo, da je bilo v tistem obdobju mogoče pridobiti polno državno štipendijo za 21 tisoč evrov vredni študij na College of Europe, ki pa žal ne obstaja več. Po dolgem in napornem dvojezičnem razgovoru s petimi izpraševalci sem v aprilu 2009 prejela veselo novico, da sem izbrana za študij v naslednjem študijskem letu, ki ga je zaznamoval simbolični pokrovitelj mojega letnika, Charles Darwin.

Kolidž v Brugge-u je nekoliko posebna institucija, saj je tam zbrana bodoča evropska elita. Bi nam lahko zaupali lastno izkušnjo življenja v Brugge-u?

Že iz predhodnega odgovora je razvidno, da je College of Europe zagotovo posebna institucija, prepletena s tradicijo in pravili, ki pričajo o njeni zgodovinski pomembnosti. Institucija kot takšna je res elitna, saj gre za ustanovo, ki je bila vzpostavljena v letu 1949, in sicer s strani velikih Evropejcev kot so Spaak, Churchill in de Madariaga. Študenti, ki se v tej instituciji združujemo, pa se ob vseh obveznostih in polnem študijskem urniku v desetih mesecih, ki jih preživimo v Brugge-ju, zagotovo ne počutimo prav nič »elitno«. Moja osebna izkušnja s College of Europe je dvojna, saj sem bila v študijskem letu 2009-10 tam študentka, v lanskem letu pa sem se po dveh letih dela na Ministrstvu za zunanje zadeve v Brugge vrnila kot akademska asistentka na Oddelek za evropske pravne študije. Lahko priznam, da je bilo študentsko leto zame izjemno naporno, saj za razliko od svojih sošolcev nisem imela močne podlage v pravu EU, nekateri pa so se na College vpisali po že opravljenem doktoratu. Študijski program pa je seveda tekel dalje s svojim ritmom, tako da mi neprespane noči in stresni trenutki nikakor niso bili tuji. Vendarle pa sem ob podpori družine in prijateljev s študijem odlično opravila, dobila celo nagrado za najboljšo magistrsko nalogo, in stkala prijateljstva, za katera si upam trditi, da so prava - četudi smo trenutno razseljeni od Berkeleya do Stockholma, Bruslja in Madrida.

Kot asistentka na pravnem oddelku pa sem, v nekoliko bolj umirjenem ritmu, dobila priložnost sodelovati z velikimi imeni prava Evropske unije, kot je na primer profesor Takis Tridimas in obenem med svojimi predavanji podajati znanje, ki sem ga od teh profesorjev pridobila sama, na novo generacijo bistrih pravnikov EU, kar je resnično enkratna in nepozabna izkušnja. Tako na osebni, kot tudi na strokovni ravni lahko torej zatrdim, da je bil College of Europe zagotovo ena najpomembnejših odločitev v mojem življenju. Vsakemu mlademu Slovencu, ki ga študij prava Evropske unije v tujini zanima, bi zato priporočila, da se pozanima o štipendijskih možnostih za študij na College of Europe, saj te še vedno obstajajo, in naj ne obupa, če morebiti prva prijava ne bo uspešna. Bo pa naslednja.

Ali lahko primerjate študij v Sloveniji s študijem na Evropskem kolidžu?

Na kratko rečeno: ne. Ne po akademski, ne po socialni plati. Pa s tem nikakor nočem nič slabega reči na račun ljubljanske Pravne fakultete, saj mi je dala zelo dobre osnove za nadaljnji študij, vendar je dejstvo, da v skupini s 600 študenti način podajanja snovi, kot tudi odzivnost profesorja preprosto ne moreta biti takšna, kot sta lahko na seminarjih s 40 študenti. Največja razlika pa je opazna v zvezi s pripravo na predavanja. Na College of Europe so nam bila pred vsakim predavanjem dodeljena gradiva, ki jih je bilo potrebno prebrati, analizirati in včasih celo pred predavanji oddati pisni izdelek. Posledično je bilo bolje, da v kolikor se na predavanja nisi pripravil, nanje sploh nisi šel, saj že po petih minutah nisi razumel o čem profesor govori. S kvalitetno pripravo pa seveda pride večje razumevanje snovi in z razumevanjem kritičnost, ki sem jo med študijem v Sloveniji, po pravici povedano, nekoliko pogrešala.

Kariero ste nadaljevali na področju prava Evropske Unije, se sami čutite bolj Evropejka ali Slovenka? Gresta obe identiteti z roko v roki?

Identiteti gresta zagotovo z roko v roki in brez ene ni druge. Vendarle pa drži, da kadar sem v Sloveniji, pogrešam multikulturnost in večjezičnost Evrope, ko sem v tujini, se pa prelevim v vestno Slovenko, ki za zajtrk je čokolino, pije barcaffe in v prostih trenutkih sanja o smučanju na Rogli. Kupila sem celo pralni stroj slovenske znamke in se vedno znova nasmehnem, ko ga zagledam v skupni pralnici sredi Luksemburga. Obe identiteti sta se v meni stkali v eno in si po tolikih letih v tujini in dobrih prijateljih, ki jih imam tako doma, kot tudi drugje po Evropi, sploh ne predstavljam, da bi se lahko opredelila bolj kot eno ali drugo.

Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost Evropske Unije?

Zdi se mi, da je toliko vizij Evropske unije, kot je ljudi. Sama nisem ne pretiran federalist, ne evroskeptik. Predvsem se mi zdi pomembno, da se Unija, ki je že dolgo tega presegla nalogo odpiranja notranjega trga, osredotoči na svoje državljane. Vse prevelik je razkorak med prebivalci držav članic in institucijami Evropske unije, pri čemer slednje v teh kriznih časih vladam diktirajo ukrepe, ki v prvi vrsti vplivajo na življenje posameznikov. Po drugi strani pa bi se tudi državljani morali bolje izobraziti o Uniji, se dejavno vključiti v njeno delovanje (vsaj preko volitev v Evropski parlament) in se obenem zavedati vseh možnosti, ki jim jih Unija nudi - pa naj gre za sofinanciranje projektov, Erasmus izmenjave, štipendije ali pa subvencije. Prihodnost Evropske unije? Kakšna bo, si ne bi upala trditi, si pa želim, da bi bila Unija del rešitve nastalih razmer in ne del problema in da jo bodo tudi Slovenci začeli tako dojemati.

Danes ste zaposleni na Sodišču Evropske Unije v Luksemburgu, je bilo za delovno mesto potrebno opraviti kakšen poseben preizkus?

Tako je, od septembra sem zaposlena sem kot pravna svetovalka v kabinetu sodnika dr. Marka Ilešiča na Sodišču Evropske unije. Kot je običajno tako v Evropski uniji, kot tudi v Sloveniji, je sestava kabinetov visokih funkcionarjev v njihovi diskreciji in se lahko po lastni presoji odločijo, koga bodo zaposlili kot člana kabineta. Moja zgodba pa se je vendarle odvila nekoliko presenetljivo, saj sem julija prišla na neplačano pripravništvo v kabinet sodnika Ilešiča, pri čemer sem se nameravala po pripravništvu vrniti nazaj v Belgijo na asistentsko mesto na College of Europe. Po izjemno intenzivnih treh tednih pripravništva, med katerimi sem se dokaj podrobno seznanila z delovanjem Sodišča in kabineta, pa sem s strani sodnika Ilešiča prejela ponudbo za zaposlitev kot četrta pravna svetovalka v njegovem kabinetu. Seveda sem ponudbo z največjim veseljem sprejela in sem sodniku, kot tudi njegovemu kabinetu, za zaupanje izjemno hvaležna, saj sem tako dobila možnost, da ne samo študiram in predavam pravo Evropske unije, temveč dejavno prispevam k njegovemu boljšemu razumevanju in enotni uporabi v državah članicah. Zato lahko le spodbudim mlade pravnike, da se odločijo za opravljanje pripravništva, četudi morebiti za kratko obdobje, in četudi med časom, ki bi ga sicer namenili dopustu (kot v mojem primeru), saj nikoli ne veš, kako in kdaj se ti bo vložen trud obrestoval.

Kako poteka vaš luksemburški vsakdan?

Glede na to, da sem na Sodišču Evropske unije komaj dva meseca, nisem prepričana, da so moji delovni dnevi že povsem tipični, lahko pa potrdim, da je delovni ritem na Sodišču zelo intenziven, predvsem pa je delo v veliki meri individualno z ogromno količino študija zadev, sodne prakse in literature z veliko različnih področij prava EU. Specializacija na določenih področjih je sicer pri delu zagotovo dobrodošla, ni pa zadostna, saj tudi sodniki in senati niso vsebinsko specializirani, temveč obravnavajo zadeve iz celotnega spektra prava Unije, tako konkurenčnega prava, notranjega trga, človekovih pravic, zaščite intelektualne lastnine, delovnopravne in socialne zadeve, kot tudi tradicionalne carinske spore. Delo v celoti poteka v francoščini in te okoliščine nikakor ne spremeni dejstvo, da delam v kabinetu slovenskega sodnika, saj je potrebno vso korespondenco, vse analize in vse pripombe pripraviti v francoskem jeziku ter jih nato posredovati kabinetom drugih sodnikov. Dobro znanje francoščine je zato nujno potrebno in od tega pogoja celo pri pripravnikih skoraj ni mogoče odstopiti, saj je sicer praktično nemogoče slediti tako delu kabineta, kot tudi delu senatov v katerih sodnik sedi. V prostem času, ki ga je v teh začetnih mesecih bolj malo, pa spoznavam okolico Luksemburga, ki me zelo spominja na Slovenijo, ter preživljam čas s sovrstniki iz cele Evrope, s katerimi obiskujemo koncerte in uživamo ob pogovorih, ki nimajo prav nobene povezave s pravom ali z Evropsko unijo.

Se nameravate vrniti v Slovenijo?

V Slovenijo bi se želela vrniti, to zagotovo, odgovor na vprašanje, če se nameravam vrniti, pa bo odvisen od številnih okoliščin, tako zasebnih kot profesionalnih. Vedno več se bere po medijih, da oditi v tujino v resnici ni najlažje in s to trditvijo se ne bi mogla bolj strinjati. Ni lahko pustiti za sabo družine, prijateljev in okolja, ki ga poznaš in razumeš. Kar naenkrat se je potrebno ukvarjati z zdravstvenim zavarovanjem, davki, iskanjem stanovanja ter podpisovanjem pogodb v tujem jeziku, v neznanem sistemu in brez neposredne podpore bližnjih. Vendarle pa se v danih razmerah mladim, ki si želimo biti aktivni in si v teh, najlepših letih ustvarjati prihodnost, tudi ni lahko vrniti domov. Vsekakor upam, da se bodo razmere v kar najkrajšem času izboljšale, da bomo lahko tudi tridesetletniki upali na stabilne službe in na dostojno raven življenja ter da se bo dvignila raven optimizma, ki ga po tolikih letih težav že močno primanjkuje. V takšno Slovenijo pa se z največjim veseljem vrnem.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...