So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

V slovenski trgovini je norišnica

Čas branja: 3 min
14.12.2013  15:15
V slovenski trgovini je norišnica

Včasih so kupci šli v klasično trgovino izdelek pogledat in ga potem kupili na spletu, zdaj najprej najdejo najnižje cene na spletu, potem pa se v klasični trgovini izpogajajo za nižjo ceno.

»Ja, resnica je, da je splet bolj ali manj vir informacij, kajti na njem se iščejo cene, ponudniki, prodajni kanali, mnenja uporabnikov, kritike in priporočila,« pravi Neda Žužul Vitez iz družbe za raziskave GfK Slovenija. Raziskave so pokazale, da je prvi povod za prehod na splet pričakovanje, da bi našli nižjo ceno, ampak potem motiv za spletno nakupovanje postaja pravzaprav širina izbire.

Kaos

»Pri nas je res kaos, spletna prodaja je na evropskem repu, in medtem ko recimo v Španiji govorijo o 20-odstotni rasti prodaje na spletu, v EU pa o več kot desetodstotni, je ta pri nas letos kvečjemu nekajodstotna,« pa pravi Aljoša Domijan iz spletne trgovine EnaA. Drugje se kupci selijo na splet, slovenska trgovina pa se želi zapreti v klasično prodajo, saj je jasno, da na spletu ni konkurenčna.

»Ko smo iskali partnerje za nastop na Hrvaškem, je to zanimalo vse po vrsti, a s pripombo, da so tam nižje cene in da ne vedo, kako naj sploh tam nastopijo. Slovenski trgovci imajo danes tako visoke cene, da ne morejo prodajati zunaj meja Slovenije.« Spletna trgovina je zato enosmerna, prek spleta samo uvažamo. To pomeni, da se vračamo v stare čase, ko smo Slovenci kupovali v tujini. Za zdaj imamo za slabšo prodajo v Sloveniji dober izgovor: krizo. A to ne drži. Prodaja v Sloveniji upada tudi zato, ker Slovenci vse več kupujemo v tujini, je prepričan Domijan.

Misija nemogoče

Klasične trgovine s ceno ne morejo konkurirati spletnim, saj imajo previsoke stroške. Tu in tam lahko ceno znižajo, a če govorimo o gibanjih, to zanje pomeni neizogibno rdeče poslovne številke. Po Domijanovih besedah je naloga prodajalca, da se s kupcem dogovori za nižjo ceno od tiste, ki jo ponuja računalniški program, ter pri tem ustvari dobiček zase in za delodajalca, misija nemogoče. To je dodano delo, in ne dodana vrednost. Res pa je, da se v trenutni krizi v Sloveniji dogaja prav to. Trgovci, ki lovijo vsak evro, so pripravljeni prodajati pod lastnimi stroški samo za to, da bi še nekaj časa ostali v igri.

V spletni trgovini EnaA se srečujejo s pritiski nekaterih ponudnikov, da zvišajo prodajne cene prav zato, da bi potem v navadnih trgovinah lahko prodajali ceneje, kot je pri njih, a še vedno dovolj drago, da pokrijejo svoje stroške. A ta račun se ne izide, saj spletni kupci lahko najdejo boljše priložnosti za nakupe v tujini. Ja, na slovenskem trgu je norišnica, dodaja Aljoša Domijan.

Pogajanje o ceni

Po besedah Nede Žužul Vitez je zanimivo, da po raziskavah navad porabnikov tudi kategorija dokaj »starejših« kupcev bolj redno uporablja internet. Več kot 40 odstotkov porabnikov v starosti od 50 do 64 let pravi, da v primerjavi z lani veliko več uporabljajo internet, ko iščejo izdelke, primerjajo cene in dejansko tako kupujejo izdelke. Tudi druge institucije (Google Barometer, McKinsey Quarterly) kažejo, da je internetna navzočnost nujna tudi za osebni nakup.

»Žal, podatka o številu ali deležu kupcev, ki uporabljajo spletne informacije, da bi se pogajali o ceni, nimamo. Iz naših izkušenj lahko povemo, da je to verjetno in možno v trženju storitev in veliko manj v trženju izdelkov - razen pri večjih nakupih, denimo avtomobila. V Sloveniji ne obstaja razvita kultura pogajanj v tradicionalnih trgovinah.«

Slovenci smo v primerjavi z drugimi po svetu precej manj kritične stranke. V GfK menijo, da je oporišče za pogajanje o ceni dovolj velik odmerek kritičnosti, ker nam ta daje zavest - to je verjetno zakoreninjen kulturni dejavnik. Nismo še »pogajalski« kupci, ampak verjetno se bomo sčasoma veliko več pogajali. In ne zgolj takrat, ko je blago poškodovano in se dogovorimo za petodstotni popust.

Rešitev

In kako se številne spletne trgovine lahko prilagodijo zniževanju cen v klasičnih trgovinah? Odvisno je od kategorije, ampak najlažja prilagoditev je, da se v spletno trgovino uvede neka oblika neposredne interakcije (»instant chat«, telefonska »potrditev« ...), odgovarja Žužul Vitezova. Po njenem mnenju je zelo pomembna prilagoditev spremenjenemu nakupovalnemu procesu: v mislih je treba imeti, da ne govorimo več o nakupovalnem lijaku, ampak o nakupovalnem potovanju, kjer gre bolj za izmenjavo in omogočanje izbire kot za pridobivanje kupca. Proces je treba prilagoditi in spremljati gibanje kupca. Treba je redno preverjati in prepoznavati fazo, v kateri je kupec na svoji nakupovalni poti.

»Uspelo bo tistim trgovcem, ki lahko prodajamo po najnižjih cenah in hkrati poslujemo z dobičkom. Klasični trgovci so že zdaj večinoma v rdečih številkah in nižanje cen pod cene na spletu jim gotovo ne bo pomagalo do boljših poslovnih rezultatov,« pa je prepričan Aljoša Domijan.

Avtor: Stane Petavs

Članek je bil objavljen 19. novembra 2013 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...