So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Ne beg, kroženje možganov

Čas branja: 8 min
14.12.2013  10:19  Dopolnjeno: 14.12.2013 10:22
Ne beg, kroženje možganov

Globalizacija ni prinesla le mobilnosti kapitala, vse hitreje se povečuje tudi delež mobilnega prebivalstva. Meje so zabrisane oziroma, kot je dejal svetovno znani norveški raziskovalec Thor Heyerdahl: »Meje? Nikoli jih nisem videl od blizu. Slišal pa sem, da obstajajo - v glavah nekaterih ljudi ...«

D 25.11.10BLAZ KOS - VODJA KLUBA POSLOVNIH ANGELOVFOTO: BARBARA REYA
Blaž Kos

"Zelo realno gledano

»Zelo realno gledano 'tujina' skoraj ne obstaja več. Globalna vas. Transport, vključno z letalskimi prevozi, je zelo poceni, polomljena angleščina splošno poznan jezik, z enim klikom se lahko povežeš s prijatelji z vsega sveta ali lahko celo opravljaš delo za organizacije, ne glede na to, kje na celini so; seveda, če gre za intelektualno delo.

Velik del prebivalstva razvitega sveta, sploh večjih mest, je močno mobilen, predvsem pa različen, tako z rasnega kot tudi verskega in drugih področij,« globalizacijske spremembe pri mobilnosti ljudi vidi Blaž Kos iz Poslovnih angelov in dodaja: »Slovenija je morda tukaj res na žalost izjema. Nekako smo še kar močno izolirani. S tem je omejena tudi privlačnost države za mlade.

Ponudba zaostaja tako na poslovnem kot tudi drugih področjih. Ni prisotnih svetovnih multinacionalk, novih inovativnih podjetij skoraj ni, možnosti za napredovanje je izjemno malo, veliko ljudi na položajih se zato tudi počuti ogrožene. Namesto da bi prepoznali mlade talente in jim pomagali uspeti, jih raje hitro zatrejo. Kot je rekel že preminuli Steve Jobs, najboljši najemajo še boljše od sebe, povprečni pa slabše od sebe, ker se bojijo za svoje položaje.

Zelo preprosto, mladi si želijo več priložnosti

»Tujina mladim v primerjavi s Slovenijo ponuja predvsem drugačno okolje, drugo kulturo in drugačno razmišljanje. Ni nujno, da je vsaka drugačnost dobra, je pa dobro, da jo imaš priložnost spoznati,« vzroke za odhod mladih v tujino najde Jugoslav Petković, soustanovitelj podjetja Mimovrste . »Preprosto, mladi si želijo več priložnosti. V Sloveniji lahko hitro naletiš na 'plafon'. Če si dober na nekem specializiranem področju, ti kmalu zmanjka ljudi, s katerimi lahko deliš svojo strast. Če si dober in imaš priložnost iti na svetovno prvenstvo, je bolj vznemirljivo poskusiti, pa čeprav si potem dvajseti, kot biti večno prvi doma. Še posebno, ko si mlad in lahko več tvegaš,« dodaja Andraž Tori iz podjetja Zemanta .

tori-andraž
Andraž Tori, Zemanta

"V Sloveniji lahko hitro naletiš na

Na drugi strani Petra Roter s FDV vzroke za odhod mladih vidi predvsem v težavah domačega okolja: »Tujina mladim ponuja predvsem občutek, da boj za službe poteka na podlagi referenc, ne političnih botrov in nujnih poznanstev, čeprav ta tudi v tujini niso zanemarljiva. Pomeni jim več reda in nemalokrat boljše osebne dohodke, s katerimi se lahko prej postavijo na svoje noge. Tujina pogosto omogoča tudi več kreativnosti, več pristojnosti, kar je seveda povezano tudi z večjo odgovornostjo, in tudi zato marsikdo iz Slovenije ne želi v tujino.«

 Slovenijo narediti vabljivo

Izobraževanje in delo mladim v tujini omogočata pridobivanje znanja in izkušenj, za katere bi bili doma prikrajšani. Vendar kaj mora Slovenija storiti, da se bodo ti ljudje vrnili v domovino in svoja najproduktivnejša leta življenja delili s preostalim narodom? Kako izkoristiti dejstvo, da imamo ljudi, ki znajo uspeti v tujini?

»Treba je sistematično dvigovati zavest narodu, da je treba prebojnike podpirati in jih spodbujati na vseh ravneh, saj je ravno od njih odvisna prihodnost vseh nas. Brez inovativnih prebojev in znanja na svetovni ravni, ki ga lahko posamezniki pridobijo samo s študijem v tujini, je prihodnost države zelo vprašljiva. Potencialnih mehanizmov, da se institucije znanja, gospodarstvo in drugi aktivno spodbudijo, da zaposlujejo ljudi s tujo izkušnjo, je veliko, od razpisov, baze kadrov ...« rešitve vidi Kos. Veliko bolj pesimistični so Tori, Petković in Roterjeva, ki odgovor na vprašanje začnejo z besedami zelo težko, zelo malo in nemogoče.

jugoslav-petkovič
Jugoslav Petković

"Vrnitev izseljenih Slovencev težko doseči. Ampak če jih spomnimo na kakovost življenja, ki jo v tujini zagotovo pogrešajo, bi se bili po mojem mnenju pripravljeni vrniti, vendar le, če se umaknejo administrativne, davčne in politične omejitve v gospodarstvu."

»To je težko doseči. Ampak če jih spomnimo na kakovost življenja, ki jo v tujini zagotovo pogrešajo, bi se bili po mojem mnenju pripravljeni vrniti, vendar le, če se umaknejo administrativne, davčne in politične omejitve v gospodarstvu,« poudarja Petković. V podobnem slogu nadaljuje Tori, ki pravi, da »direktno verjetno zelo malo, bolj gre za to, kako Slovenijo narediti vabljivo. Nehati je treba razmišljati v kontekstu 20. stoletja. Ni edini cilj, da se vrnejo, temveč tudi to, da njihovo znanje, izkušnje in ambicijo znamo kako uporabiti, četudi jih ni tu. Za tiste, ki gredo v akademske vode, je treba poskrbeti, da jim ni težko imeti tudi doma delne profesure ali raziskovalne pozicije in se zato občasno vračati. Za tiste, ki so v poslovnem svetu, je treba poskrbeti, da pomagajo s stiki in izkušnjami, z mentoriranjem. Izkoristimo to, da imamo ljudi, ki znajo uspeti v tujini, ne le razmišljati, kako jih ujeti v mrežo in izvleči iz okolja, kjer uspevajo.«

Spremembo miselnosti poudarja tudi Roterjeva: »Slovenija bi jim morala ponuditi nemogoče, pa čeprav je to realna in edina smiselna pot: spremembo miselnosti, ki večinoma poudarja povprečnost, neambicioznost in ne nagrajuje motiviranosti za ustvarjalnost, boljšo kakovost in boljše rešitve. Takšna 'drugačnost' je praviloma v Sloveniji prepoznavna kot težava.«

Kaj lahko naredimo danes

»Najhitrejši rezultati bodo, če se v Slovenijo pritegnejo največji talenti, domači in tuji, iz različnih držav. Na univerzah je treba z njihovo močjo nadgraditi pedagoško komponento za motivacijo ljudi, aktivneje vključiti sodobne tehnologije za večjo produktivnost, povabiti več tujih profesorjev za odpiranje obzorij in podobno. Idealno bi bilo, da kot gostujoče predavatelje povabimo ljudi, ki študirajo v tujini, imajo tujo izkušnjo in jo delijo z vsemi drugimi študenti. Ko so že tukaj, pa se jim ponudi delo pri projektih v sodelovanju s posameznimi fakultetami, gospodarstvom in podobno. Ljudje so pripravljeni za domovino narediti veliko, če jim le daš možnost in priznanje za dosežke.

Zavistno teptanje pa pusti samo beg možganov in grenak priokus ob misli na domovino. V povezovanju in sodelovanju brez strahu je pravi odgovor,« kratkoročne rešitve vidi Kos. Podobno meni tudi Tori, ki poudarja, da se Slovenija lahko osredotoči na dve stvari, če želi »kroženje možganov«: tiste v tujini je treba povabiti, da pomagajo s svojimi zvezami, izkušnjami in podobno, ter pritisniti na univerzo in raziskovalne institucije, da se odprejo takim priložnostim.

miha mazzini
Opustitev egalitarnosti, torej preoblikovanje narodnega značaja, kot ga je hotel že Kocbek: nov lik aktivnega slovenstva, rešitev vidi pisatelj Miha Mazzini.

In drugič, Slovenijo je treba narediti čim bolj vabljivo za visoko kvalificirane tujce, študente, profesorje, podjetnike - odstraniti je treba birokratske in druge ovire ter pritisniti na univerze. Slovenija ima visoko kakovost bivanja, na tem lahko gradimo, a treba je odstraniti ovire.

Le v družbi, v kateri je poštenost vrlina

»Rešitve so dosledna, in ne fiktivna odprtost razpisov ter imenovanje posameznikov oziroma posameznic z različnimi izkušnjami, s prepričljivimi življenjepisi, dokazano motivacijo. Na sistemski ravni pa je treba odpraviti funkcionarske privilegije in druge neenakosti v obliki nerazumljivih neugodnosti, ki so jih deležni posamezniki iz državnih institucij ali podjetij, ki niso uspešna.

Ne moreš biti motiviran in upati na uspešno kariero, če vidiš, da se motivacija, uspešnost in kreativnost ne nagrajujejo. Ali pa če je že vnaprej jasno, da bo delovno mesto dobil tisti, ki ima najboljše (politične) zveze, ne znanja in energije za delo. Večina mojih kolegov, ki živijo in delajo v tujini, se v Slovenijo ne bi vrnila le zaradi boljših dohodkov. Vrnili bi se in tudi tujci bi prišli, če bi videli možnost za kreativno in spoštovano delo in če bi s svojim znanjem in sposobnostmi lahko enakopravno in enakovredno tekmovali. Vse to je uresničljivo le v družbi, kjer je poštenost vrlina, ne znamenje neumnosti,« hitre rešitve vidi Roterjeva.

Čakajoč na padec domin

Matej Markota
Matej Markota

"Ni lahko ustvariti pogojev, v katerih vlada takšna koncentracija znanja in inovativnosti, kot jo je mogoče najti v Bostonu. Takšen sistem je nastajal več generacij in vanj je bilo vloženega veliko kapitala."

Bolj neposreden je Miha Mazzini, ki za primer »dobre prakse« poudarja habilitacijo na slovensko univerzo: »Kdor je to poizkušal, točno ve, da je ves sistem zgrajen le zato, da bi ohranil status quo, torej onemogočil pristop novih moči, novih pogledov. Če lahko predavate kjerkoli na svetu, potem ne boste izpolnjevali vseh tistih formularjev, da bi predavali v Sloveniji. Že navadno nostrificiranje pokaže zaščito sistema v pravi luči. Namesto točkovanja na neštetih obrazcih je treba vodjem oddelkov, univerz ... vrniti možnost odločitve in s tem odgovornost.

Naj povabijo predavati ljudi po lastni izbiri in odgovarjajo, če so se zmotili. Za povrhu tehnologija omogoča tudi predavanja na daljavo in glede na število slovenskih strokovnjakov v tujini imajo naši študenti enkratno možnost, da bi prisluhnili najboljšim. Pri čemer pa je treba egalitarnost (vsi smo enaki, vsi študiramo) izgnati iz visokošolskega izobraževanja; kar za seboj potegne reformo trga dela, recimo, nenadoma se celoten sistem pokaže kot palača iz domin in zato nihče ne upa premakniti niti ene, ampak vsi čakamo, da se bodo sesule kar same.«

Matej Markota, raziskovalec v bolnišnici Mclean, univerza Harvard, ZDA

Ni lahko ustvariti pogojev, v katerih vlada takšna koncentracija znanja in inovativnosti, kot jo je mogoče najti v Bostonu. Takšen sistem je nastajal več generacij in vanj je bilo vloženega veliko kapitala. Ker sem še na začetku svoje znanstvenoraziskovalne poti, bi rad takšne pogoje izkoristil in se čim več naučil. Ko bom strokovno zadosti napredoval, bi mi vrnitev v Slovenijo olajšala odprava določenih administrativnih ovir. V ZDA je mogoče po končani medicinski fakulteti začeti postdoktorski študij, tudi brez doktorata. To je pot, ki jo evropski raziskovalci, vključno z menoj, pogosto uberejo. Razlog je ta, da postdoktorski študij omogoča veliko učinkovitejše učenje. Sam nimam doktorata in se mi zato v Sloveniji postdoktorsko izobraževanje ne bo priznalo. Odprava te administrativne ovire bi olajšala mojo vrnitev. Drug pomemben dejavnik je možnost tekmovanja za finančno in tehnično podporo raziskovalnega projekta, s katerim bi lahko nadaljeval tukaj začeto raziskovanje.

KLEMEN JAKLIC - HARVARD
ddr. Klemen Jaklič, profesor na univerzi Harvard, ZDA

"Če je nekdo pripravljen, da bi na primer z mesta predavatelja na univerzi Harvard padel celo tako nizko, da bi sprejel mesto predavatelja na ljubljanski univerzi, mu morajo ponuditi in seveda odpreti mesto na tej univerzi. In če v takem primeru vedno znova govorijo, da ne gre, ker da ni denarja za več mest, kot jih imajo, ali pa kaj podobno formalnega, potem je odgovor na vaše vprašanje le ta, da je nekaj gnilega v deželi danski." 

ddr. Klemen Jaklič, profesor na univerzi Harvard, ZDA

Če je nekdo pripravljen, da bi na primer z mesta predavatelja na univerzi Harvard padel celo tako nizko, da bi sprejel mesto predavatelja na ljubljanski univerzi, mu morajo ponuditi in seveda odpreti mesto na tej univerzi. In če v takem primeru vedno znova govorijo, da ne gre, ker da ni denarja za več mest, kot jih imajo, ali pa kaj podobno formalnega, potem je odgovor na vaše vprašanje le ta, da je nekaj gnilega v deželi danski. Nekdo brani svoje akademske »fevde«, do katerih ob dejstvu visoko uveljavljenih kadrov iz tujine v resnici ni upravičen in jih zato toliko bolj brani, interes znanosti pa ga pri tem v resnici ne zanima. Rezultat je, da se v tako nezdravo okolje (v znanstvenem in osebnostnem smislu) tudi strokovnjak sam, ki je navajen drugačnega dela v tujini, potem ne želi vračati, kajti v takem okolju ne more nihče zares uspešno delati. Drugič, če je neki drug najvišje kvalificiran kader pripravljen priti domov, da bi na primer prek katerega od vodstvenih mest pripomogel k razvoju domovine, ga seveda ne pustijo zraven politiki. Če si nisi »zaslužil« mesta že dolgo vnaprej prek marljivega dela doma v stranki ali ob njej, kar pozabi. Zaslugarstvo in strankarska »senioriteta« imata v Sloveniji prednost pred sposobnostjo, pa naj se še tako govori drugače. To se dobro ve. Zato pa tudi imate doma tolikokrat za ministre ljudi z veliko političnih zaslug, a brez izobrazbe na področju ministrstva, ki ga vodijo, ali pa take, ki prek raznih strank v raznih mandatih, pač glede na veter, uspešno »ubranijo« svoje ministrsko mesto že v tretje, četrto ... To ni zdravo za napredek države, ki vedno znova potrebuje svež zagon. Ta semester predavam na podiplomskem programu, kjer je ne dolgo tega doštudiral denimo Vuk Jeremič, ki je kmalu nato začel opravljati mesto srbskega zunanjega ministra. Take, in še boljše kot je bil Vuk, poznam tudi med Slovenci v tujini, a kaj ko jih Slovenija tudi pozna in jih hkrati ne želi poznati. Kako torej rešiti problem, ki ga omenjate, mora Slovenija vprašati sebe, ne nas.«

Članek je bil objavljen 28. oktobra 2011 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...