So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Ko se vrata doma odprejo izvirnosti

Čas branja: 4 min
13.12.2013  12:08  Dopolnjeno: 13.12.2013 12:32
Ko se vrata doma odprejo izvirnosti

Prostore na Tobačni 5 v Ljubljani so za mesec dni zasedli mladi slovenski oblikovalci in njihovi izdelki. Že ob vstopu je opaziti prve stole in mize, ki so plod slovenske domišljije. Izdelki niso le po sejemsko razstavljeni, ampak se lahko tudi preskusijo; na kavčih si lahko odpočijete, razvijete novo idejo, obesite svoj plašč ali pa le v miru spijete kavo.

Seveda pa lahko izdelke tudi kupite. Prodaja je, kot pravijo, različna. Nekateri izdelki, kot je viseči stol Vertebraestool, so se še prodali, drugi pa prvega kupca še čakajo. Izdelki so zelo različni. Nekateri se držijo malce bolj klasičnih oblik, spet drugi, kot je recimo svetilka, narejena iz knjig, prisegajo na drugačnost. Kljub vsemu pa je bilo med pohištvom opaziti skupni imenovalec - les. Pop-up dom je letos sicer drugič, nastal pa je zaradi pomanjkanja delovnih priložnosti mladih slovenskih oblikovalcev, arhitektov in umetnikov.

Omara z večfunkcionalnim ročajem
Omara z večfunkcionalnim ročajem

Omare, narejene po stari slovenski tradiciji

Med izdelki, ki pritegnejo pozornost, je tudi omara, pod katero se je podpisal kolektiv Rompom. Omara, kjer so ročaji narejeni v obliki glave muflona, pač ne more biti neopazna. Je delo Gašperja Premožeta in Andraža Tarmana, ki sta del kolektiva Rompom. »Povod za našo celotno pohištveno linijo je bilo to, da so nas v Bohinj Park ECO Hotelu prosili, da bi zanje opremili predsedniški apartma. Pohištvo, ki so si ga zaželeli, pa naj bi obujalo in oživljalo slovensko tradicijo,« pojasni Premože. Poleg omar za omenjeni hotel so naredili še drugačne, pa tudi regale, postelje, v procesu oblikovanja so tudi mize in stoli. »V načrtu imamo pohištvo za celotno stanovanje, le kuhinje ne,« še pravi Premože. Pohištvo je sicer narejeno iz krtačene smreke (to je proces, pri katerem se mehki deli smreke izločijo), ročaji in noge pa so iz oreha. »Les je povsem slovenski,« dodaja sogovornik.

Pri izdelavi in načrtovanju so se zgledovali po tem, kako so pohištvo izdelovali stari mojstri te obrti. »Takrat sta bila glavna pojma trajnost in funkcionalnost. To smo želeli združiti tudi v našem pohištvu. Vsaka stvar na izdelkih ima svoj namen. Recimo muflon ni le okras in ročaj, ampak se uporablja tudi kot obešalnik.« V liniji omar, ki so namenjene za na hodnik, izstopajočih ročajev ni. Namesto tega so »luknje« oziroma vdolbine. »Hodniki so že brez pohištva ponavadi ozki in ročaji so samo ovira. Zato smo namesto teh naredili pravokotne vdolbine, kamor lahko odložiš ključe, telefon, rokavice in podobno.« Končnim kupcem so do zdaj prodali le prototipe, pravi Premože. »Ne ciljamo na to, da bi si nekdo z našimi izdelki opremil celotno stanovanje ali hišo. Morda le kak kos za popestritev,« doda.

Potencial predvsem v Aziji

Pisalno mizo Copy, kjer je poudarek na materialih in seveda tudi funkcionalnosti, je Luka Pirnat razvil skupaj s podjetjem Tim iz Trbovelj v okviru blagovne znamke CTRL. Njena cena v Pop-up domu je 305 evrov. »Na trg je prišla v začetku leta. Trg za izdelke, kot je ta, nedvomno obstaja, saj vse več ljudi prepleta delo in dom,« pravi Pirnat. Svoj trg pa vidi predvsem zunaj Slovenije, zanimiv se mu zdi azijski. »Žal Slovenija niti pred krizo ni imela posebnega tržnega potenciala za izdelke nekoliko drugačnega oblikovanja. Azijski trg je trenutno v vzponu in zato tudi najzanimivejši.« Po njegovem imajo slovenska podjetja premalo zanimivih končnih izdelkov, s katerimi bi si povečali možnosti prodora na tuje trge.

Pirnat sicer deluje kot samostojni oblikovalec, velikokrat pa se povezuje z drugimi oblikovalci in arhitekti. S podjetjem Cv+ar trenutno razvija sistem plačilnih terminalov Kiosk. »Z večino podjetij, s katerimi sodelujem, pridem v stik prek prejšnjih projektov,« pojasni Pirnat.

Stol, ki je nastal za šolo v Afriki
Stol, ki je nastal za šolo v Afriki

Stol, ki je nastal za šolo v Afriki

Pred tremi leti so se študenti fakultete za arhitekturo odpravili v Južno Afriko, kjer so zgradili šolo. »Takrat smo se odločili, da bomo za učilnice in knjižnice tudi sami izdelali pohištvo. Del opreme so bili stoli Cobra, ki so ime dobili zaradi oblike in načina izdelave. Izdelali smo jih iz jeklenih cevi, ki smo jih ročno zvijali s posebnim orodjem,« pojasni eden izmed njih Sergej Grabnar, ki je v teh stolih opazil potencial in jih zdaj sam izdeluje. Do zdaj jih je naredil deset in so povsem ročno delo.

Glavni značilnosti stola sta še vedno zvita jeklena cev iz enega kosa in lesena plošča, ki stol poveže v celoto. Nekakšna posebnost je tudi lokacija, kjer je stol narejen. Nastaja namreč v starem obratu nekdanjega Tama, na več kot tri desetletja starem stroju, ki je nekoč zvijal dele za avtomobilsko industrijo. »Gre tudi za nekakšno obuditev starega obrata.« Grabnar pa si želi, da se ne bi vse končalo le pri stolu, ki stane 60 evrov. »Želim si, da bi mu sledila celotna serija pohištva, oblikovana po enakih principih,« pojasnjuje Grabnar in trdi, da je bil stol namenoma prvi element. »Je najbolj univerzalen izdelek pa tudi postopki izdelave so zelo preprosti in razmeroma poceni.« Diplomirani arhitekt se je k pohištvu usmeril, ker so možnosti zaposlitve v njegovi stroki slabe, čeprav svojo prihodnost še vedno vidi v arhitekturi.

Viseči stol, ki se prilagaja posamezniku

Med izdelki, ki so v Pop-up domu dobili svojega kupca, je tudi Vertebraestool oblikovalca Nejca Brezovška. »Oblika stola se povsem individualno prilagaja posameznikovim proporcem in potrebam. Viseči stol omogoča najrazličnejše položaje telesa, vrtenje in premikanje v vseh smereh,« pojasnjuje Brezovšek. Stol, katerega leseni deli so iz bukve, je Brezovšek naredil sam.

Za njegovo izdelavo je sam razvil svoj CNC-stroj. »Stol, ki sem ga prodal za 260 evrov, je prototip, ceno pa sem nastavil tako, kot bi bila, če bi ga proizvajal množično in prodajal na drobno,« pojasnjuje Brezovšek, ki sicer ne oblikuje pohištva. Njegovo področje so bolj avtomobili in motorji.

Svetilka, narejena iz knjig

V Pop-up domu je bila na ogled tudi ena izmed dveh prototipnih knjižnih svetilk, ki sta nastali kot nadgradnja knjižnih stebrov, knjižnih lestencev in knjižnih tort, ki jih je profesorica likovne umetnosti Polona Poklukar ustvarila v okviru knjižnega sejma Društva slovenskih pisateljev v času Evropske kulturne prestolnice v Mariboru.

»Idejno počelo teh knjižnih svetilk so reminiscence in refleksije časa. Gre za poklon nekemu preteklemu obdobju linearnega branja in dojemanja časa,« pravi Poklukarjeva. Za take izdelke se zanimajo predvsem založbe, knjižnice, organizatorji knjižnih sejmov in nekateri posamezniki, večinoma pa je dobila nova povabila k sodelovanju pri drugih projektih. Poklukarjeva se sicer ukvarja z oblikovanjem prostorov bodisi v smislu umetniških prostorskih instalacij v galerijah bodisi s postavitvami trgovinskih izložb ter javnih in zasebnih ambientov.

Pisalna miza Copy
Pisalna miza Copy

Avtorica: Špela Mikuš

Članek je bil 13. decembra objavljen na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...