So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Nevedni Balkanci in vzhodni Sredozemci

Čas branja: 4 min
11.12.2013  11:08  Dopolnjeno: 11.12.2013 11:09
Nevedni Balkanci in vzhodni Sredozemci

V začetku decembra je bilo objavljeno triletno poročilo programa za mednarodno ocenjevanje učencev (Programme for International Student Assessment - PISA), ki podaja in razčlenjuje rezultate preizkusa 510 tisoč 15-letnikov obeh spolov iz 65 držav na področjih matematičnega znanja, poznavanja naravoslovja in bralne pismenosti (PISA 2012 Results in Focus, OECD, 1. decembra 2013). V raziskavi je z 8.405 učenci, večinoma dijaki prvega let­nika srednjih šol, sodelovala tudi Slovenija.

Prvo mesto so zasedli Kitajci, ki so dosegli najboljši povprečni rezultat na vseh treh ocenjevanih področjih. Sledi jim še pet vzhodnoazijskih držav - po skupni razvrstitvi so drugi Singapurci, tretji prebivalci Hongkonga, četrti Južni Korejci, peti Japonci in šesti Tajvanci. Med državami EU v raziskavi ni sodelovala le Malta, preostala sedemindvajseterica pa je razvrščena od 7. mesta (Finska kot najvišje uvrščena država, ki ni iz vzhodne Azije) do 48. mesta (Bolgarija). Francija kot najvišje uvrščena sredozemska država je na 24. mestu (11. v EU), Slovenija kot najvišje uvrščena balkanska država pa mesto za njo, na 25. mestu (12. v EU). Celotno lestvico prikazuje grafikon desno (seštevek točk ni linearen odsev znanja, saj so na vsakem od področij preverjali znanje na šestih ravneh težavnosti; del točk so prinašala povsem elementarna vprašanja, del točk le malce težja in tako naprej do šeste ravni z najtežjimi vprašanji).

Naši 15-letniki so pokazali nekaj nadpovprečno znanje naravoslovja (21. mesto, 8. mesto v EU) in matematike (21. mesto, 9. mesto v EU), precej pa so zaostali v bralni pismenosti (38. mesto, 21. mesto v EU). Ta zaostanek je povzročil nekaj razprave; profesorica pedagoške psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti Sonja Pečjak meni, da bi bralno pismenost okrepili, če bi učencem dovolili pisati v učbenike, glavni tajnik sindikata učiteljev Branimir Štrukelj pa je v dominantnosti vzhodnoazijskih držav na vrhu lestvice prepoznal potrebo po večji avtoriteti učiteljev (PISA 2012: Slovenski dijaki v povprečju nadpovprečni, Delo, 3. decembra 2013).

Več nejevolje je bilo v članicah EU južneje na Balkanu in vzhodneje v Sredozemlju, saj so se tamkajšnji dijaki uvrstili na zadnja štiri mesta v EU - med vsemi 65 državami je Grčija zasedla 42. mesto, Ciper 45. mesto, Romunija in Bolgarija pa 47. in 48. mesto. Slabši sta med evropskimi državami le še Črna gora (54. mesto) in Albanija (61. mesto).

Urednik najbolj branega grškega časnika ugotavlja, da je nazadovanje Grčije le nadaljevanje trenda, ki ga je razkrila že prejšnja študija, objavljena leta 2010, a da se grški učitelji še vedno izgovarjajo, češ da gre za »anglosak­sonsko dojemanje znanja«, ki da je Grkom tuje (Greece is falling behind in education, Ekathimerini, 5. decembra 2013). Še bolj jezni so bili uredniki najbolj branega ciprskega dnevnika Cyprus Mail, ki so zapisali, da so se njihovi najstniki izkazali za »največje topoglavce v EU« (Cypriot teens biggest dunces in the EU, Cyprus Mail, 4. decembra 2013); v znanju naravoslovja so se tudi dejansko uvrstili na zadnje mesto v EU, v matematiki so bili za njimi Bolgari, v bralni pismenosti pa Romuni in Bolgari.

Slaba volja grških in ciprskih komentatorjev je razumljiva; težko si je predstavljati, da bi zelo šibko znanje, ki ga danes v povprečju izkazujejo grški in ciprski dijaki, v nekaj letih preraslo v vrhunsko znanje diplomantov in doktorandov, ki bi pripomoglo k razvoju in razcvetu gospodarstev dveh trenutno najbolj zabredlih držav evrskega območja.

Tudi porazni uvrstitvi Romunije in Bolgarije sta svojevrsten dokaz, da so zadeve na tem svetu redko povsem črne ali povsem bele; v časih »železnega komunizma« so dijaki teh dveh držav dosegali nadpovprečne rezultate tako na evropski kot na svetovni ravni. Podobno je z Rusijo, ki je imela pred četrt stoletja, takrat še kot del Sovjetske zveze, izredno zahteven, a kljub temu uspešno delujoč šolski sistem, v katerem so denimo pri matematiki učenci osvajali kvadratne enačbe in kotne funkcije pri trinajstih, polinome in logaritme pri štirinajstih, odvode in integrale pa pri petnajstih (in kot lahko vaš kolumnist potrdi iz prve roke, so jih povečini tudi osvojili). Današnje znanje ruskih dijakov, ki ga kaže grafikon, je daleč od tistih ravni in deset mest za znanjem dijakov iz ZDA.

Razmere je težko »popredalčkati« tudi po geografskih regijah. Tako je estonski šolski sistem po kakovosti podajanja znanja med najboljšimi (8. mesto med 65 proučevanimi državami, 2. mesto v EU), latvijski je zgolj povprečen (28. mesto, 14. v EU), litovski pa je med slabšimi (36. mesto, 21. v EU). Danes so baltske države po večini gospodarskih kazalnikov precej blizu skupaj, a tako izrazite razlike v kakovosti izobraževanja lahko to kmalu spremenijo.

V en koš bi težko uvrstili tudi skandinavske države, ki nam jih poleg baltskih najpogosteje ponujajo za vzor. Kot kaže grafikon, so finski dijaki res med najboljšimi (7. mesto med 65 proučevanimi državami, 1. mesto v EU), danski so mesto za slovenskimi (26. mesto, 13. v EU), švedski pa so kar krepko podpovprečni (38. mesto, 22. v EU). Zelo velika je razlika tudi med češkimi (23. mesto, 11. v EU) in slovaškimi dijaki (41. mesto, 24. v EU - le mesto pred grškimi).

Slovenskemu šolstvu ti rezultati kažejo, da najbolj šepa pri bralni pismenosti (zmožnosti razumeti prebrano besedilo) in posledično - na to je redno opozarjal nekdanji kolumnist Financ Mićo Mrkaić - tudi pri funkcionalni pismenosti (zmožnosti pretehtati prebrane informacije in jih smiselno uporabljati v praksi). Mednarodna raziskava, izvedena leta 1998, je pokazala, da sodi Slovenija tudi po funkcionalni pismenosti odraslih v zadnjo petino med 20 evropskimi in ameriškimi državami, ki so sodelovale v študiji (International Adult Literacy Survey - IALS, Statistics Canada, 1998). Sledili sta še dve takšni študiji (Adult Literacy and Lifeskills Survey - ALL, National Center for Education Statistics, 2008; Program for the International Assessment of Adult Competencies - PIAAC, OECD, 2012), a se je Slovenija sodelovanja v obeh taktično vzdržala.

Šibka bralna in funkcionalna pismenost je zaželena v totalitarnih režimih, saj takšni »podaniki« težje dojamejo dejanske namene oblastnikov, skrite za visokoletečimi besedami, v demokraciji pa bi morala biti razlog za resno zaskrbljenost. Jasnih prikazov, kako slabo nam gre na tem področju, smo deležni domala vsak dan, še posebej v razpravah o finančno-gospodarski krizi, njenih vzrokih in morebitnih rešitvah iz nje. Predlanskim so še posebej izstopale razprave o vzrokih propada cerkvenih finančnih holdingov, ki so redno zahajale na ideološko področje, pogosto z vrhuncem v vprašanju, zakaj je med več kot 50 programi, ki jih ponuja kabelska televizija T-2, en pornografski (denimo Pogledi Slovenije, 3. februarja 2011). Zadnje tedne pa blestijo zagovorniki pred dvema tednoma uveljavljene novele zakona o bančništvu, ki omogoča izbris podrejenih obveznic domačih bank, razglaša določila njihovih prospektov za nična in razlaščenim imetnikom prepoveduje tožiti banko dolžnico; v odgovor na opozorila številnih pravnikov, da ta novela krši ustavo, in to v več členih, njeni zagovorniki izmenično uporabljajo odgovore »Imetniki so špekulanti!«, »Drugod nimamo kje vzeti!« in »To od nas pričakuje Bruselj!«.

Še iz programa PISA se izčlanimo, pa bo.

Avtor: Tadej Kotnik, kolumnist časnika Finance in znanstveni prodekan ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ in portala Startaj.si.

Komentar je bil objavljen 10. decembra 2013 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...