So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Včasih keramičar, danes služi milijone

Čas branja: 5 min
08.12.2013  11:26
Včasih keramičar, danes služi milijone

Google o slovenskem podjetniku Robertu Antunoviču ne pove veliko, pokaže le račune iz različnih spletnih družbenih omrežij. »To je dobro,« v smehu na vprašanje, kako si lahko privošči tako skromno pojavljanje na spletu, odgovarja Kranjčan. V podjetništvo se je Robert podal pri 20 letih, prvi podvig je bil bar, s katerim so ciljali na striparje. »Želeli smo povezati vse ljudi v Sloveniji, ki se ukvarjajo s stripi. Vendar nas je povozilo prvo pravilo nepremičnin - lokacija,« se spominja začetkov. Mladost je preživel med potovanji po Indiji in Afriki ter med študijem na različnih fakultetah v Sloveniji, ki pa, kot pravi, niso zadostile njegovi potrebi po podjetniškem delovanju.

Robert Antunovic
"V Sloveniji ni težko biti najboljši na nekem področju. A ko nastopiš na 310-milijonskem trgu, hitro ugotoviš, da je še tisoče ljudi, ki so vsaj tako dobri kot vi. Treba je imeti samozavest in pogum. Če vam manjka samozavesti že v Sloveniji, selitev v ZDA morda ni najboljša ideja. Dojeti ZDA v vsej njihovi velikosti je bil moj največji kulturni šok po preselitvi."

Foto: Simon Pintar

Začetki s spletno promocijo

Na potovanu po Slovaški je spoznal mlado Američanko iz Bostona in se poročil. »Ker ženi okolje v Sloveniji ni ustrezalo, sva se odločila za preselitev v ZDA,« pojasnjuje Antunovič. Vendar je mlada družina pred tem morala ugotoviti, s čim se bodo tam preživljali. Zato se je že v Sloveniji osredotočil na gradbeništvo in začel nabirati dragocene izkušnje. Leta 2005 pa je spakiral kovčke in se odpravil čez lužo. »Vendar je bil moj pogoj, da ne živiva tam, kjer je njena družina, temveč se odseliva na drug konec države. Žena je z vzhodne obale, tako naju je pot vodila v mestece Bolder,« v smehu dodaja sogovornik. V Bolderju sta nekaj dni živela celo v hostlu, preden sta si uredila prebivališče. »Imela sva dva tisoč dolarjev, in to je bilo to,« razlaga Antunovič.

Ko je prišel v ZDA, je odprl podjetje za polaganje keramike in na začetku imel veliko težav pri iskanju posla. Zato se je osredotočil na promocijo prek interneta, kar je bila takrat redkost tudi v ZDA. Sam se je naučil programirati in si postavil spletno stran. Splet mu je odprl vrata v gradbeni sektor - nepremičninski balon v ZDA se je takrat še napihoval, in hitro je začel sodelovati pri večmilijonskih poslih. Po letu dni je zapustil podjetje in se z znancem spustil v nov posel: kupovala sta stare hiše, jih uredila in prodala naprej. »S tem projektom smo ujeli še zadnji hip nepremičninskega balona in ravno pred pokom smo šli s tega trga,« pripoveduje.

Ideje so povsod

Medtem ko se je Antunovič ubadal z nepremičninami, je pričakoval drugega otroka. Ko je spet postal očka, je njegova žena za svojo uporabo oblikovala posebno nosilko za dojenčka. Mlada mamica je kmalu začela kengurujčke izdelovati še za sosede, prijatelje in sorodnike. »Ker sem ravno zapuščal nepremičninske posle, mi je žena predlagala, da bi prodajal kengurujčke,« se začetkov nove podjetniške zgodbe spominja sogovornik. Leta 2008 je tako nastalo podjetje Boba, ki bo po načrtih letos imelo okoli sedem milijonov dolarjev prihodkov. Za prihodnje leto pričakujejo kar okoli stoodstotno rast prihodkov. Izdelek prodajajo v 35 državah, blagovna znamka je prepoznavna v ZDA in v tujini, kamor izvozijo okoli 60 odstotkov proizvodnje.

Kdaj se tudi zalomi

Ob delu za podjetje Boba je kmalu ustanovil še drugo podjetje - na koncu je to postal njegov prvi neuspešni projekt. »Lotili smo se razvoja baterij s ciljem, da čim bolj povečamo njihovo shranjevalno zmogljivost. To bi nam omogočalo optimizacijo nihanj pri obnovljivih virih energije. Saj veste, sonce ne sveti ves čas,« pojasnjuje idejo. Po letu dni so bili že blizu vstopa na trg, vendar jih je presenetila država, ki je dovolila črpanje plina iz skrilavcev s tehnologijo hidravličnega frakturiranja. »Cena zemeljskega plina je z okoli 13 dolarjev, kolikor je bila na začetku našega projekta, upadla na okoli tri dolarje. Za našo tehnologijo se račun ni več izšel in zaprli smo vrata.«

Nauki neuspeha

In kaj je zanj podjetniški neuspeh? »Predvsem šola. Podjetnik se ne sme poistovetiti s svojim poslom. Čeprav je podjetje del vsakega podjetnika, to ne sme postati njegova identiteta. Treba je ohraniti zdravo razdaljo in vedeti, kdaj ne bo šlo več,« odgovarja Antunovič. K takemu razmišljanju je veliko pripomoglo ameriško okolje, kjer že sam poskus šteje za uspeh. »Ni važno, kakšen je končni rezultat,« poudarja sogovornik. Po njegovih besedah je v Sloveniji miselnost ravno nasprotna iz več razlogov, od majhnosti države do »fetiša čaka nja in prežanja na ljudi, ki jim spodleti. Ljudje v ZDA ti vedno znova dajo možnost za vnovičen poskus.« Je Amerika torej še vedno obljubljena dežela, kjer lahko vsak izpolni svoje sanje? »Rekel bi, da zagotovo. Če si pripravljen tvegati, če se ne bojiš poraza, je Amerika obljubljena dežela,« pravi in razliko v miselnosti ponazarja s svojim primerom: »Prvo nosilko Boba smo, zanimivo, prodali prav v Sloveniji. Iz domovine smo dobili izjemno negativne odzive, da je to neumna ideja in da je najbolje, da vse opustimo.«

ZDA vs. Slovenija

»Glavna razlika med Slovenijo in ZDA, ki sem jo jaz opazil, so predvsem davki za podjetnike. Na začetku sem imel fiksnih stroškov za prvo podjetje 10 dolarjev na mesec. In to je bilo za infrastrukturo za spletno stran. Drugih stroškov nismo imeli. Če imaš samo idejo, je težko zbrati 7.500 evrov za d. o. o., da sploh lahko začneš posel. Tudi če si, recimo temu, samostojni podjetnik v ZDA, ti ni treba opraviti registracije. Nosiš pa ves čas vso odgovornost za delo, ki ga opravljaš,« opozarja Antunovič in dodaja: »Prvo leto podjetje tako ali tako ne ustvarja posla, zato so fiksni stroški, kot so dajatve, velika ovira.« Po njegovem mora država ljudem na začetku podjetniške poti dati bolj proste roke in jih ne sme zavirati. »Mi smo v prvem letu imeli za 120 dolarjev fiksnih stroškov. Primerjajte to z več tisoč evri, ki jih mora s. p. v letu dni v Sloveniji plačati samo za dajatve državi,« opozarja sogovornik. »Večina danes največjih podjetij v ZDA je nastala v garažah, ustanovitelji pa so začetni kapital šteli v nekaj sto dolarjih. Pa to ni težava samo za zagonska podjetja, tudi če si vodovodar in želiš začeti svoj posel, na začetku pač nimaš strank in je nekaj sto evrov na mesec dodatnih stroškov lahko razlika med preživetjem podjetja in propadom.«

Od države, tako slovenske kot ameriške, podjetnik iz Kranja ni nikoli nič dobil, vzroke za svoj uspeh pa vidi predvsem v start-up ekosistemu mesta Bolder. »Ljudje ti pomagajo, te spodbujajo, so navdušeni, da želiš biti podjetnik. Zato menim, da ni naloga države, da pomaga start-upom. Če kaj, se mora država umakniti iz podjetništva. Saj veste, kako je. Če takrat, ko seme komaj daste v zemljo, že regulirate pridelek in takoj pričakujete sadeže, realnost ne bo enaka vašim idejam.«

Na mladih svet stoji

Antunovič je v Ljubljani skupaj z investicijskim skladom RSG Capital in slovenskim podjetjem Gigodesign odprl podjetniški pospeševalnik Design Forward. Kaj bi svetoval mladim Slovencem, ki jih mika podjetništvo? »Ne osredotočajte se preveč na neke grandiozne nove ideje, da boste s prvim podjetjem spremenili svet. Na drugi strani pa glejte svet kot svoj peskovnik. Slovenija je lahko izhodiščni trg, vendar je svet tako globaliziran, da je škoda odlašati s tujimi trgi. Nam je v treh, štirih letih uspelo priti na 35 različnih trgov. Vedno glejte večjo sliko, ne se omejevati,« svetuje. Pa se je treba odseliti v ZDA? »Upam, da ne,« odgovarja v smehu, a dopušča možnost, da bo po letu dni obupal nad tem upanjem.

Zakaj Slovenija

Antunoviču optimizma ne manjka, hkrati pa se zaveda razmer v Sloveniji. Zakaj se je torej odločil, da bo na sončno stran Alp prinesel svoj denar? »Tukaj sem bil rojen, tukaj so prijatelji. Sicer je res, da so vsi malo depresivni, da nihče nima vizije, ne vidi potenciala. Predvsem v zadnjih letih je položaj v Sloveniji, vsaj kakor ga jaz dojemam iz ZDA prek pogovorov s Slovenci, postal kritičen. Zakaj vlagam? Če je pospeševalnik način, da bi to lahko malo spremenil, je vredno poskusiti. V Sloveniji je veliko ljudi z dobrimi idejami in velikim potencialom. Če nam uspe narediti vsaj eno dobro zgodbo, mi bo to v veliko zadovoljstvo.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...