So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Podjetniki v belem

Čas branja: 5 min
30.11.2013  11:23  Dopolnjeno: 30.11.2013 11:29
Podjetniki v belem

Kje dobiti zagonski kapital in kako zakorakati na trg, smo vprašali nekaj naših in enega tujega uspešnega znanstvenika, ki so postali podjetniki.

Gregor Majdič, profesor, in Katerina Čeh, raziskovalka z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, sta raziskovala zdravljenje bolezni sklepov in vezi pri psih in konjih z matičnimi celicami. »Idejo sva komercializirala z ustanovitvijo spin-out podjetja Univerze v Ljubljani prek Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja,« razlagata Čehova in Majdič, ki sta solastnika podjetja Animacel. S pomočjo vlagatelja so opremili laboratorij na Kodeljevem v Ljubljani. Na svetu imajo le dva tekmeca, v Belgiji in ZDA. Kot pojasnjuje Čehova, je njihova prednost v tem, da za razvoj matičnih celic potrebujejo veliko manj maščobnega tkiva kot tekmeci, zato je poseg manj boleč in cenejši. Lastniki zdravljenih psov, do zdaj jih je bilo okoli 80, poročajo o izboljšanju stanja. Ker pa zdravljenje psa po tej metodi stane okoli 500 evrov in krizni časi njihovi storitvi niso najbolj naklonjeni, bodo kupce poskušali poiskati tudi v tujini. Čehova pravi, da se je vključila tudi v program Zavoda mreža podjetništva (CEED Slovenija), kjer se uči trženja.

Dario Križ
»Slovenski raziskovalci imajo v primerjavi z ameriškimi ali nemškimi pri komercializaciji težjo nalogo, ker je v Sloveniji zelo malo mentorjev s podjetniškimi izkušnjami,« ugotavlja Dario Križ, doktor biokemičnih znanosti, izredni profesor biokemije na Univerzi v Lundu na Švedskem in podjetnik slovenskega rodu.

Eno visokotehnološko ustvari deset drugih delovnih mest

Miomir Knežević, biotehnolog, docent z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter soustanovitelj podjetij Bia, Bia Separations, Educell, Biosistemika in Biobanka popkovnične krvi, je pri razvoju svojih podjetij sodeloval z Nacionalnim inštitutom za biologijo, pa Zavodom RS za transfuzijsko medicino, a pravi, da je to sodelovanje pogosto odvisno od volje direktorja. Danes se številni bojijo oškodovanja državnega premoženja in se zato takšnega sodelovanja skoraj branijo, dodaja. Sam meni, da je mogoče vse postopke izpeljati zelo pregledno in lahko tako raziskovalci, javne ustanove kakor tudi država pridobijo. Najpomembnejša so delovna mesta, pravi Knežević: »Eno visokotehnološko delovno mesto ustvari deset ali več delovnih mest drugih poklicev in tega se v tujini zavedajo.« V Ameriki je pri spin-off podjetjih glavno merilo, koliko novih visokotehnoloških delovnih mest bo nastalo. Knežević doda, da se tujci zelo zanimajo za naša podjetja, vlagali bi vanje, ampak hočejo, da večji del podjetja preselimo k njim. »Dobro vedo, da je zelo pomembno, da zaposlujemo ljudi v njihovi državi,« pravi Knežević. To bi po njegovem morala bolj prepoznati tudi slovenska država, saj veliko izgubimo že s tem, ko se vrhunsko izobraženi strokovnjaki, katerih šolanje je plačala Slovenija, odpravijo v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju za dalj časa na delo v tujino, kjer plačujejo davke in ustvarjajo delovna mesta.

Stanko Hočevar
»Zagonski kapital za svoje podjetje sem zagotovil s prihranki in osebnim posojilom,« pravi Stanko Hočevar, doktor kemijskih znanosti, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu in direktor podjetja Mebius.

V štirih letih 14 spin-off in spin-out podjetij

S krizo leta 2012 je denar postal še bolj nedostopen, pravi Miomir Knežević. Je velik zagovornik spin-off podjetij, ki nastanejo iz javnih raziskovalnih organizacij. »Laboratorije v javnih raziskovalnih organizacijah imamo, a če iz tega ne znamo ustvariti podjetij, delovnih mest, denarja, tudi davkov, je znanost sama sebi namen,« je prepričan Knežević, ki je tudi član vladnega sveta za znanost in tehnologijo ter se o tem veliko pogovarja z rektorji in direktorji institutov.

Država namenila pol milijona evrov

Prenos znanja v gospodarstvo je omogočen prek centrov odličnosti, univerzitetnih inkubatorjev in tehnoloških parkov, pa pravijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Letos je v proračunu za prenos tehnologij, tehnološkega razvoja in inovativnosti iz javnih raziskovalnih organizacij v prakso, tudi za spin-off in spin-out podjetja, v proračunu predvidenih 450 tisoč evrov, za leto 2014 pa 550 tisoč. Po podatkih ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo pri nas od leta 2009 do 2012 ustanovljenih 14 spin-off oziroma spin-out podjetij. Konzorcij največjih slovenskih javnih raziskovalnih organizacij, ki vključuje Institut Jožefa Stefana, Kemijski inštitut Ljubljana, Nacionalni inštitut za biologijo, Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru ter Univerzo na Primorskem, je na razpisu dobil sofinanciranje za dejavnosti, kot so patentiranje, licenciranje ter ustanavljanje spin-off podjetij za leti 2013 in 2014.

Direktor Educella Miomir Knežević: Švicarska investicija bo podjetjema prinesla svež kapital za doda
»Laboratorije v javnih raziskovalnih organizacijah imamo, a če iz tega ne znamo ustvariti podjetij, delovnih mest, denarja, tudi davkov, je znanost sama sebi namen,« meni Miomir Knežević, biotehnolog, docent z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter soustanovitelj podjetij Bia, Bia Separations, Educell, Biosistemika in Biobanka popkovnične krvi.

Vlagatelj ima lahko drugačne interese

»Ker imajo raziskovalna start-up podjetja precej daljšo pot do komercializacije, večina vlagateljev raje vlaga v navadne start-upe, kjer lahko pričakuje konkretne prihodke že po dveh do treh letih,« pravi Lidija Hoznak, direktorica Ljubljanskega podjetniškega inkubatorja (LUI). Klemnu Španingerju, biokemiku, raziskovalcu, predavatelju in direktorju podjetja DiaGenomi, ki razvija preventivne genetske teste za različne bolezni, je kljub težkim gospodarskim razmeram uspelo najti vlagatelja za svoj projekt, ki pri razvoju podjetja vseskozi tudi pomaga s poslovnim znanjem. So pa tudi člani LUI, Tehnološkega parka Ljubljana in večkrat so bili predstavljeni kot vzorčni primer povezovanja univerzitetnih ustanov z gospodarstvom. Dario Križ, doktor biokemičnih znanosti, izredni profesor biokemije na Univerzi v Lundu na Švedskem in podjetnik slovenskega rodu, visokotehnološkim podjetjem svetuje, naj bodo pri izbiri vlagateljev previdni.

»Ti želijo podjetje dobro prodati, dejavnost in razvoj novih izdelkov pa jih ne zanimata preveč. V interesu znanstvenika pa je, da se izdelek razvija, da nastajajo še novi izumi in izdelki, kar pomeni, da bo čedalje več tudi zaposlenih,« pravi Križ, avtor številnih patentov na področju biokemije (najodmevnejši so hitri krvni testi, ki so pripeljali do ustanovitve uspešnega švedskega podjetja LifeAssays).

Manjka nam mentorjev podjetnikov

H komercializaciji ideje za krvno diagnostiko je Križa spodbudil njegov mentor na Univerzi v Lundu, profesor Klaus Mosbach, ki je tudi sam že uspešno spravil na trg kar nekaj znanstvenih izumov. S svojim krvnim analizatorjem, ki ga veterinarji in zdravniki uporabljajo za diagnosticiranje bolezni na podlagi hitrih testov krvi, je delal 13 let, preden mu ga je uspelo pripraviti za prodajo na trgu, vanj pa je vložil 10 milijonov evrov. Od leta 2009 je prodal več tisoč testov za testiranje krvi živali, na trg pa ravno prihajajo tudi njegovi krvni testi za ljudi. Slovenski raziskovalci imajo po njegovem pri tem v primerjavi z ameriškimi ali nemškimi težjo nalogo, pravi, »najbolj zato, ker je v Sloveniji zelo malo mentorjev s podjetniškimi izkušnjami«.

Katerina Čeh in Gregor Majdič
»Idejo sva komercializirala z ustanovitvijo spin-out podjetja Univerze v Ljubljani prek Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja,« razlagata Katerina Čeh in Gregor Majdič, solastnika podjetja Animacel.

Redki podjetje financirajo s prihranki in osebnim posojilom

Stanko Hočevar, doktor kemijskih znanosti, znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu in direktor podjetja Mebius, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem katalizatorjev v procesih pridobivanja vodika ter njegovi energetski in toplotni izrabi z gorivnimi celicami na Kemijskem inštitutu, pa je potreben zagonski kapital za svoje podjetje zagotovil s prihranki in osebnim posojilom. Za podjetje se je opogumil, ko je ugotovil, da lahko svoje znanje in izkušnje na področju novih materialov in postopkov patentno zaščiti in jih tudi prodaja. »Uporabljamo nove nanostrukturirane materiale, razvite na Kemijskem inštitutu in v podjetju Mebius, ki so boljši kot pri tekmecih in imajo nižjo ceno,« pravi. Izdelki in storitve Mebiusa so namenjeni tistim, ki potrebujejo od električnega omrežja neodvisen vir napajanja z enosmernim ali izmeničnim tokom do moči 250 vatov, dodaja Hočevar. Do zdaj so uspešno tržili le svoje znanje, letos pa začenjajo tržiti tudi svoje izdelke.

Kakšna je razlika med spin-off in spin-out podjetjem

Obe obliki podjetij nastaneta iz javne raziskovalne institucije. Spin-off ali hčerinsko podjetje ustanovi eden ali več raziskovalcev, ki so zaposleni v tej raziskovalni instituciji, ta pa si s pravico do intelektualne lastnine, ki jo za dobiček izkoriščajo v novonastalem spin-off podjetju, zagotovi delež v družbi. Pri spin-out ali odcepljenem podjetju pa si raziskovalna institucija s pravico do intelektualne lastnine ne zagotovi lastniškega vložka v podjetju, ampak z družbeniki sklene licenčno pogodbo, pravijo na Centru za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožefa Stefana.

Avtorica: Barbara Škrinjar

Članek je bi obljavljen 29. aprila 2013 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...