So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Kdaj slovenska zgodba za 200 milijonov dolarjev

Čas branja: 7 min
23.11.2013  12:54  Dopolnjeno: 23.11.2013 12:55
Intervju: Kdaj slovenska zgodba za 200 milijonov dolarjev

Kristjan Pečanac je bil eden prvih Slovencev, ki je s svojim podjetjem Daisy iskal srečo in denar v Silicijevi dolini že leta 2001. Danes podjetnike v okviru startup šole Hekovnik uči male trike velikih mojstrov iz Silicijeve doline.

KRISTJAN PECANAC, HEKOVNIK IN BOUNDBREAKER
Kristjan Pečanac, Hekovnik

"Komercializacija znanja je med najpomembnejšimi lastnostmi ekosistema. Naš sistem temu ni namenjen."

Kaj je Silicijeva dolina

Bistvo Silicijeve doline najbolje povzame rek »It's not a place, it's a state of mind« (ni prostor, temveč stanje duha). Posebnost je njen ekosistem, okolje, kjer so sanje o možnostih spreminjanja sveta uresničljive. Treba pa se je tudi zavedati, da je podjetništvo tveganje. Silicijeva dolina ima miselnost tveganja v sebi, pogosto rečejo »Go big or don't go« (ciljaj na veliko, ali sploh ne). Tvegani kapital in podjetništvo v Silicijevi dolini temeljita na izjemnih znanstvenih dosežkih, ki so dobili svoj prostor tudi na trgu.

Kaj je start-up?

Citiral bom vodjo sklada tveganega kapitala Marca Andreessena, ki je med drugim naredil Netscape in prodal Skype Microsoftu . Kot pravi, je »življenje« podjetja razdeljeno na dva ciklusa. V prvem iščeš »market fit«, v drugem pa širiš obseg celotnega podjetja. Zagonsko podjetje (start-up) je v prvem obdobju, ko podjetnik išče svoj prostor na trgu.

Start-upi torej niso vezani na visoko tehnologijo?

Tehnologija je bila začetek, pred desetimi leti je bila najpomembnejša prednost pred drugimi podjetji. To se danes spreminja, drugi dejavniki podjetje postavljajo pred konkurenco. Lep primer je danes oblikovanje, naj omenim Apple . Prednost lahko pomenijo tudi inovativni poslovni modeli, dobre ideje, ki pa potrebujejo zelo hitro rast. Tvegani kapital danes vlaga v več področij tehnologije, od medicinskih izdelkov, nanotehnologije in biotehnologije. Vendar je največje področje vlaganja še naprej internet. Platforma za splet je bila sicer razvita pred desetletjem in je prinesla velika pričakovanja trgov, ki so se uresničila v poku borznega balona leta 2001. Danes pa znamo oblikovati poslovne modele, ki jim uspe monetizirati splet. Internet je danes le infrastruktura, ki nam omogoča razvoj storitev in izdelkov, in danes je tu zlata mrzlica.

KRISTJAN PECANAC, HEKOVNIK IN BOUNDBREAKER
Kristjan Pečanac, Hekovnik

"Zavedati se je treba razlike med današnjimi spletnimi podjetji in tistimi pred desetimi leti, ki pravzaprav niso imela prihodkov. Danes govorimo o balonu podjetij, ki imajo promet, vendar je njihova vrednost glede na prihodke prenapihnjena. Če imajo dober poslovni model in služijo denar na trgu, bo zgodba povsem drugačna. Zgodba Instagrama je sicer povsem drugačna in ni v skladu z borzo, v tej zgodbi je treba gledati celotno dogajanje."

Omenili ste borzni balon leta 2001. Pred tedni je na borzo šel Facebook in začetek je prinesel le malo dobrega, že pred tem pa so številni ljudje menili, da se bo ponovilo leto 2001. Ali bo internet tokrat upravičil to, kar naj bi obetal?

Po mnenju analitikov je 50 milijard dolarjev preveč v oglaševanju v medijih, kot so televizija, tiskani mediji ... Ta denar se mora usmeriti v mobilno telefonijo, na splet, glede na čas, ki ga ljudje namenjajo novim tehnologijam. Facebook torej upošteva to usmeritev, ali in kako mu to uspeva, pa je težko reči. Vrednost delnice na borzi to odseva. Infrastruktura, kot so družabna omrežja, so najbolj učinkovito orodje za podjetja za prodajo in prepoznavo kupcev. Če bo Facebook znal to monetizirati, potem ocene o njegovi vrednosti niso nerealne.

Zavedati se je treba razlike med današnjimi spletnimi podjetji in tistimi pred desetimi leti, ki pravzaprav niso imela prihodkov. Danes govorimo o balonu podjetij, ki imajo promet, vendar je njihova vrednost glede na prihodke prenapihnjena. Če imajo dober poslovni model in služijo denar na trgu, bo zgodba povsem drugačna. Zgodba Instagrama je sicer povsem drugačna in ni v skladu z borzo, v tej zgodbi je treba gledati celotno dogajanje. Facebook je moral presedlati v mobilno sfero in Instagram je bil dobra rešitev.

Sklade tveganega kapitala najbolj zanima izstop iz podjetja in prva javna ponudba delnic (IPO) podjetja so sanje vsakega vlagatelja. Po, recimo medlem, odhodu Facebooka na borzo so analitiki začeli govoriti, da je konec IPO tehnoloških podjetij. Kako bo torej zgodba Facebooka vplivala na tvegani kapital?

Menim, da se bodo podjetja še nekaj časa odločala za vstop na borzo, vendar pa bodo imele vse večjo vlogo zasebne borze. Te delujejo že takrat, ko podjetje ni javno, in podjetnikom omogočajo likvidnost. Podjetniki lahko prek teh borz z opcijami svoje zaposlene laže motivirajo ter jim omogočajo zaslužek od pridobljenih lastniških deležev. Odločilno pa ostaja ustvarjanje prometa in dobička teh podjetij, ki bodo tako lahko upravičila svojo vrednost.

Zakaj ni nikomur uspelo ustvariti Silicijeve doline drugje po svetu?

Silicijeva dolina ni samo tvegani kapital. Treba se je zavedati, kaj podjetnik potrebuje. Poleg kapitala in partnerjev potrebuješ velik trg in ZDA so še vedno največji enoten trg na svetu. Po domače povedano, milijon dolarjev za trženjsko strategijo vam odpre ZDA, milijon vam odpre Nemčijo, drugi milijon Francijo ...

Silicijeva dolina pa je tudi sedež največjih svetovnih korporacij, ki kupujejo mlada obetavna podjetja in s tem vlagateljem in lastnikom omogočajo izstop iz start-up podjetja. Tu niso samo zgodbe o milijardah, temveč tudi o milijonih. Velika podjetja velikokrat »kupujejo« podjetniške ekipe, tehnologijo ... Takih nakupov je v Silicijevi dolini zelo veliko. Na kratko, potrebujemo tri trge: uporabniški, trg kapitala in trg za izstop iz podjetja.

Zakaj se torej slovenska podjetja odpravljajo v Silicijevo dolino?

Prvi motivator je gotovo »state of mind«. Gredo tja, kjer je vse mogoče. Če po Sloveniji govoriš, da boš naredil podjetje, vredno sto milijonov evrov, se ti bodo vsi smejali.

Koliko je slovenskih podjetij oziroma slovenskih ekip v Silicijevi dolini?

Vse več, spreminjajo pa se predvsem podjetja, ki hodijo v Silicijevo dolino. V prejšnjih letih so odhajala predvsem večja podjetja, ki so imela raziskave in razvoj (R & R) v Sloveniji, večinoma so bila v tuji lasti. V zadnjih letih pa je vse več malih start-upov, ki odhajajo v inkubatorje, kot je 500 Startups.

KRISTJAN PECANAC, HEKOVNIK IN BOUNDBREAKER
Kristjan Pečanac, Hekovnik

"Vsak »dream team« potrebuje hustlerja, hekerja in hipsterja. Hustler je prvi prodajalec zgodbe. Zna prodajati, pridobiti denar, zna pripeljati ženske. Heker je tisti, ki zna stvari narediti, vendar z učinkovitimi rešitvami. Mora tudi razumeti številke, kot je rudarjenje s podatki, umetno inteligenco in kam se izdelek ali storitev premika."

Kateri gospodarski sektorji so danes zanimivi za Silicijevo dolino?

Kot sem že rekel, internet. Pod to sodijo vse prenosne naprave, od mobilnikov do tablic, gre za IKT, informacijske in komunikacijske tehnologije. Nove paradigme prihajajo tudi v programski opremi za podjetja, umetni inteligenci, kontekstualnem razumevanju, podatkovnem rudarjenju, inteligentnem videu.

Prihaja tudi sintezna biologija, ki se bo, če gledamo širše, kombinirala tudi z IKT in energetskimi rešitvami. Iz biotehnologije in zelene tehnologije se sicer skladi tveganega kapitala zdaj umikajo, ker so izstopi iz podjetij dolgotrajnejši in manj dobičkonosni. Tudi naložbe so zelo velike, tudi po nekaj sto milijonov. Vendar glavna stvar ostaja internet, saj so vstopne ovire zelo nizke. Danes lahko z nekaj tisoč evri in veliko dobre volje ter podjetniške žilice vsak vstopi v ta svet.

Kaj podjetnik v Silicijevi dolini pričakuje od države?

Nič. Država mora pustiti, da se ekosistem sam razvije, ne pa da spodbuja napačne poslovne modele.

Kdo poleg skladov tveganega kapitala še vlaga v mala podjetja. So to poslovni angeli, posamezniki z denarjem?

Ponavadi so prvi vlagatelji v Silicijevi dolini prijatelj, družina in »nespametneži« (friend, family, fool), trije f-ji. V začetku gre podjetnik do svojih prijateljev, vsak mu napiše ček za nekaj tisoč dolarjev. Pozneje, ko pa prijatelji ustanavljajo svoje podjetje, jim podjetnik napiše ček. Za primerjavo, skladi tveganega kapitala vsako leto vložijo od 17 do 23 milijard dolarjev, medtem ko trije f-ji prispevajo trikrat toliko vsako leto.

In to je ta »kri« Silicijeve doline, da ti ne posodiš denarja prijatelju s podjetniškimi ambicijami, temveč želiš oplajati svoj kapital. Kdaj bomo to razumeli v Sloveniji, je težko reči. Kar zadeva angelski kapital, tudi ta postaja zaradi nizkih vstopov vse močnejši. Tako imate danes 500 Startups, San Jose, Plug and play Angels in še številne druge, kjer je mogoče pridobiti angelsko investicijo.

Koliko podjetij v povprečju ustvari podjetnik v Silicijevi dolini?

Poznamo dve vrsti podjetnikov. Eni so dosmrtni, kot so Steve Jobs, Bill Gates in Larry Ellison. To so podjetniki z višjim poslanstvom. Druga skupina pa so serijski podjetniki, ki so del ekosistema, njihova pot je narediti podjetje, priti na trg in potem vse prodati veliki korporaciji. In to naredijo večkrat.

Kakšna je pot slovenskega podjetja v Silicijevo dolino?

Najpomembnejše je mreženje, za kar potrebuje podjetnik približno mesec dni v Silicijevi dolini. Vendar je pomembno, kaj in komu podjetnik prodaja. Vrata v Silicijevi dolini se hitro odpirajo, vendar vedno z razlogom.

Kakšen je povprečen dan v Silicijevi dolini?

Globalna konkurenca določa ritem. Celodnevni delovniki niso nič nenavadnega, če delaš v start-upu, ti ne uidejo niti delovni konci tedna. Ameriška kosila trajajo od 20 do 30 minut.

Najpomembnejše značilnosti podjetnika?

Prvič, podjetnik se ne sme spraševati, kdo mu lahko kaj dovoli, ampak kdo mu lahko kaj prepreči. Podjetnik si vzame, mora si želeti spreminjati svet. Motiviranost in vztrajnost prideta zaradi discipline. V začetnih fazah mora biti zelo kreativen.

Na kaj so pozorni vlagatelji v Silicijevi dolini?

Podjetnik je zelo pomemben, vendar brez ekipe ne gre. Odvisno je tudi od trga, kako je velik, kako se odpira ... Ter tretjič, kaj ima podjetnik, kar drugi nimajo. Temu se reče nepravična prednost. Vse drugo je mogoče popraviti.

Kakšna je torej sanjska ekipa (dream team)?

Vsak »dream team« potrebuje hustlerja, hekerja in hipsterja. Hustler je prvi prodajalec zgodbe. Zna prodajati, pridobiti denar, zna pripeljati ženske. Heker je tisti, ki zna stvari narediti, vendar z učinkovitimi rešitvami. Mora tudi razumeti številke, kot je rudarjenje s podatki, umetno inteligenco in kam se izdelek ali storitev premika. Hipsterjeva naloga pa je dati dodano vrednost podjetju, ga ločiti od povprečja. V Silicijevi dolini so hipsterji predvsem dizajnerji, lahko so tudi arhitekti. V primerih znanstvenih start-upov je hipster znanstvenik. Če so to prijatelji, ki se poznajo pet ali deset let, je to idealna kombinacija.

Kakšne so pomanjkljivosti slovenskih podjetnikov, s katerimi se srečujete v Hekovniku?

Osredotočenost, kar je posledica premajhne motivacije in discipliniranosti. Treba se je naučiti reči ne. Že Steve Jobs je rekel, recite ne tisoč stvarem. Po mojem je to posledica tega, da v Sloveniji podjetniki niso zvezde. V Silicijevi dolini boste v vsakem lokalu srečali podjetnike, ki so zaslužili milijone in milijarde, se jih dotaknili in ugotovili, da so iz mesa in krvi kot vi. Da je to mogoče. V Sloveniji ni okolja, kjer bi ves čas dobival podjetniške iskrice, motivacijo.

Bomo kdaj imeli Silicijevo dolino v Sloveniji?

Ne vem, ali je Silicijeva dolina ponovljiva kjerkoli v svetu. Kot že samo ime pove, je Silicijeva dolina nastala zaradi paradigme tehnologije, ki temelji na siliciju. Danes prihajajo druge paradigme in mogoče lahko kje na svetu nastane nova Silicijeva dolina. Ampak ne bi stavil na to.

Ampak v Sloveniji vlagamo kar veliko denarja v znanje.

Težava Slovenije je, da znanje ni vrednota. Na drugi strani pa se morajo inštituti in univerze naučiti dati ceno svojemu znanju in se ga naučiti prodajati. Komercializacija znanja je ena najpomembnejših lastnosti ekosistema. Profesorji na fakulteti se bodo morali začeti zavedati, da je proračun njihovega laboratorija oziroma njihove fakultete odvisen od tega, kako dobro bo študenta nekaj naučil. Študent bo iz pridobljenega znanja nekaj naredil, licenciral, odprl podjetje in prodal na trgu, s tem pa bo vrednost zrasla tudi profesorju. Torej ko bo zadnjemu jasno, da bo nagrajen za rezultate svojega dela, se bodo začele stvari spreminjati. Naš sistem ni namenjen komercializaciji znanja.

Kdaj lahko pričakujemo slovenski Instagram?

Če bomo imeli srečo s prvo generacijo podjetnikov, lahko slovenski Instagram pričakujemo v treh do šestih letih. Če pa bomo morali čakati na naslednjo generacijo, pa najpozneje v desetih letih. Menim, da bo prva generacija podjetnikov imela nekaj uspešnih zgodb, vendar podjetja ne bodo prodajali za milijardo dolarjev, temveč za 50 do dvesto milijonov. Ko pa bodo ti podjetniki začeli nazaj vlagati in prenašati svoje znanje, bo prišla druga generacija ekosistema in ta bo ustvarila slovenski Instagram. Torej najpozneje v desetih letih.

Članek je bil objavljen 10. julija 2012 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...