So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Preveč jih imam rad, da bi jim dajal stvari

Čas branja: 4 min
22.11.2013  11:18
Preveč jih imam rad, da bi jim dajal stvari

Misijonarja Pedra Opeke, 65-letnika iz Argentine, rojenega slovenskim staršem, ni treba posebej predstavljati, zato za začetek le nekaj podatkov. Takoj po študiju bogoslovja na teološki fakulteti v Ljubljani ga je pot prvič za dve leti zanesla na Madagaskar, vendar je leta 1972 spet odšel v šolske klopi, tokrat na katoliško univerzo v Parizu. Po posvetitvi v duhovnika leta 1975 je odšel na Madagaskar, kjer je julija 1976 postal župnik v Vaingaindranu. Začel je le z nekaj pomočniki, zdaj sodelavce šteje v stotinah. Njegova organizacija, ki jo je poimenoval Dobri prijatelji oziroma Akamasoa v malgaščini je pomagala že stotisočem, gradi hiše, šole in športne dvorane. Šolski sistem, ki je nastal v okviru njegove organizacije, danes izobražuje več kot deset tisoč otrok in mladostnikov. Pedro Opeka, ki so ga lani slovenski poslanci v evropskem parlamentu s podporo slovenske vlade in vodstva slovenske Rimskokatoliške cerkve predlagali za Nobelovo nagrado za mir, je bogat človek. Le da svojega premoženja ne šteje v denarju. Za pogovor sem ga ujel v slovenski prestolnici ta teden, ko je nagovoril ljudi na dogodku v organizaciji Civilne družbe za pravično Slovenijo in Mreže idej.

»Ko sem na začetku prišel na Madagaskar, sem govoril - vem, da so moji bratje in sestre. Vendar me v
»Ko sem na začetku prišel na Madagaskar, sem govoril - vem, da so moji bratje in sestre. Vendar me v bistvu niso poznali. Najprej so me morali spoznati, potem sem šele postal njihov brat,« pravi misijonar Pedro Opeka. Foto: Aleš Beno

Smetišče

Vsakega človeka nekaj žene, da vztraja v svojem poklicu. In kaj je pravzaprav poklic Opeke? Če poenostavimo, poskuša pomagati najrevnejšim prebivalcem ene izmed že tako najrevnejših držav na svetu. Jim dati priložnost, da se rešijo dobesedno smetišča in zaživijo novo življenje. Ter jim predstaviti svojo vero. Kaj ga je pravzaprav gnalo in mu še danes daje moč, da vztraja? »V ljudeh na smetišču najdem samega sebe, najdem božjo podobo. Vsak človek je moj brat, to je bilo moje geslo že od časa, ko sem bil posvečen v duhovnika. Ko vidim novega reveža na smetišču, novega otroka, vidim v njem samega sebe, vidim svojega brata. Če je sam in živi v skrajni revščini, je dolžnost vsakega človeka, da mu pomaga. To je naravni zakon v vsakem človeku, ki pa ga nihče ne izpolnjuje. Zakaj? Ne vem, verjetno zaradi strahu, da ne zmoremo pomagati. Ljudi je strah tega, da bi pomagali sočloveku, raje ne tvegajo. Jaz nisem naredil nič posebnega. Tvegal sem,« poudarja Opeka.

Strah

Opeka se z lastnimi strahovi spopada, že odkar je prišel na Madagaskar. Vsak dan mu pomeni nove izzive, s katerimi se mora spopasti. Na predavanju v Ljubljani je občinstvu tako zaupal zgodbo, da so v vas, kjer živi, pred meseci vdrli roparji in začeli pretepati prebivalce. Sicer jim je roparje ob pomoči ljudi iz preostalih naselij, ki jih je pomagal zgraditi Opeka s svojo organizacijo, uspelo pregnati. Okolje je nevarno, težko in polno izzivov. Kljub temu mu uspeva ohranjati pokončno držo in vztrajati v tem delu že 40 let. Kako? »Niti jaz tega ne razumem,« odgovori v smehu in takoj doda. »Oziroma ne znam tega razložiti. Edino, kar vem, je to, da ko sem med ljudmi, mi tudi sami dajejo to moč. Sami mi dajejo moč, da že 40 let vztrajam.« Ljubezen, ki je ena izmed glavnih stvari, ki jo Opeka daje ljudem, je po njegovih besedah dvosmerna. »Kakor pravi star malgaški pregovor: Ljubezen naredi ljudi boljše, tako tiste, ki dajejo, kot tiste, ki jo prejemajo. Ko jim pomagam, tudi jaz dobivam od njih veselje do življenja in srečo, ki jo tudi sam iščem,« poudarja Opeka, ki prav v ljubezni vidi najmočnejše orožje proti strahu.

Zid

Vendar je bilo tudi domačine na Madagaskarju strah Opeke, ko je prvič prišel do njih. Kako je prebil zid nezaupanja? »Prvi zid je bilo težko podreti. In zidov je veliko. Vendar ljubezen podira zidove. Ko ljudje vidijo, da ste polni ljubezni, pa tudi iskreni, vas hitreje sprejmejo in vam začnejo zaupati,« meni Opeka. Vendar za vse to je potreben čas. »Ko sem na začetku prišel na Madagaskar, sem govoril, vem, da so moji bratje in sestre. Vendar me v bistvu niso poznali. Najprej so me morali spoznati, z njimi sem živel in z njimi delal. Potem sem šele postal njihov brat. Ko imate v sebi energijo in vero, da smo vsi ljudje med seboj enakopravni, greste naprej. Predsodki padajo. Predsodkov pa je preveč in ustvarimo jih ljudje. Ustvarjamo jih v lastni domovini, proti drugim narodom. In ko gremo drugam, se že vnaprej bojimo vzpostavitve odnosa z ljudmi, ki jih bomo tam spoznali. Zato moramo izbrisati vse predsodke. Če želimo skupaj živeti, je to potrebno. Vendar ljudje tega ne delamo,« je Opeka neizprosen do kompromisov v zvezi s sprejemanjem sočloveka.

Odgovornost

Med enega izmed svojih največjih uspehov Opeka prišteva to, da večina ljudi, ki jim je pomagal, več ne prosjači, temveč so odgovornost za svoje življenje vzeli v svoje roke. Uspelo mu je zato, »ker sem sam z njimi delal, tudi vsa fizična dela. In ko smo skupaj zidali hiše, so si rekli, če pa bel človek zida z nami, potem pa moramo tudi mi delati.« Opeka še pravi: »Imel sem očeta, ki me je naučil delati, zdaj pa jaz učim druge delati. Imam jih preveč rad, da bi jim dajal stvari. Vsak mora biti deležen in si mora prizadevati, da je vreden pomoči od sočloveka. Vsi si moramo prizadevati, da smo vredni pomoči od sočloveka. In to je napor, ker si moramo prizadevati, da živimo v resničnosti. Le tako lahko napredujemo kot pravi bratje in ustvarimo boljši svet. Pa ne obupajmo. Svet nikoli ne bo popoln. Vendar gremo v pravo smer. To je pomembno.«

Država v državi

Opeka je s svojimi pomočniki oblikoval pravzaprav državo v državi. Uspelo mu je ustvariti družbo z moralo in etiko, ki ju doslej ni bilo nikjer na otoku. V ljudeh mu je uspelo zbuditi upanje, hkrati pa jih je naučil, kaj pomeni vrednota dela in zakaj je pomembno, da usodo vzamejo v svoje roke. Opeka je prvi direktor, čeprav odločitve v njegovi organizaciji sprejemajo demokratično. »Naš parlament nič ne stane,« v smehu pove Opeka. Je tudi prvi piarovec in prvi finančnik. Večina dohodkov njegove organizacije pomenijo donacije iz tujine, ki jih prek osebnih obiskov v drugih državah zbira predvsem Opeka. Je prvi organizator, prvi duhovnik, prvi motivator in še kaj pri Dobrih prijateljih. Je torej popoln menedžer, ki na prvo mesto postavlja ljudi. Tako svoje sodelavce kot tiste, za katere dela.

Članek je bil 22. novembra objavljen na Finance.si. 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...