So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako se uresničujejo napovedi o revoluciji 3D-tehnologij

Čas branja: 6 min
20.11.2013  09:36  Dopolnjeno: 23.11.2013 11:08
Kako se uresničujejo napovedi o revoluciji 3D-tehnologij

Lanske napovedi globalnih analitikov so kazale na revolucijo v 3D-tiskanju v letu 2013; pregledali smo razmere na desetih področjih, ki se spreminjajo z novimi tehnologijami.

 Na začetku leta smo na portalu Industrija časnika Finance povzeli deset smernic iz lanskega poročila avstralske svetovalne družbe CSC o vplivu 3D-tiskanja na industrijo z naslovom 3D Printing and the Future of Manufacturing, v katerem so napovedovali hiter razvoj 3D-tehnologij v letu 2013. Ob koncu leta s pomočjo Igorja Drstvenška z mariborske fakultete za strojništvo, ki se že od leta 2002 ukvarja z dodajalnimi tehnologijami, preverjamo, kako natančne so bile napovedi.

Trg dodajalnih tehnologij se je od leta 2007 do 2012 povečal na dve milijardi dolarjev, do leta 2015
Trg dodajalnih tehnologij se je od leta 2007 do 2012 povečal na dve milijardi dolarjev, do leta 2015 se bo spet podvojil. Na sliki: 3D-tiskalnik na novembrskem sejmu 3D tehnologij v Londonu izdeluje repliko človeške roke. Foto: Chris Ratcliffe/Bloomberg.

»Teh deset točk pravzaprav ne pomeni prihodnosti, temveč preteklost. Napovedi so bile le povzetek zdajšnjega dogajanja,« pravi Igor Drstvenšek. Leta 2002 so na mariborski fakulteti z strojništvo kupili prvi 3D-tiskalnik objet quadra tempo in ga pozneje nadgradili. Od leta 2006 se ukvarjajo z medicinskimi vsadki in sodelujejo z nevrokirurgi, obraznimi kirurgi in ortopedi. Izdelali so tudi prvi lobanjski vsadek po meri bolnika. Metoda je postala standardna in prešla v redno uporabo, pravi Drstvenšek.

Preboj v množično proizvodnjo

1. Tiskanje je bilo doslej v rabi predvsem pri izdelavi prototipov in za igrače, zdaj se hitro prebija v množično proizvodnjo. V prihodnje bo vse več sestavnih delov letal in drugih vozil izdelanih s 3D-tehnologijo. V nekaterih vozilih so takšni deli že vgrajeni (med drugim v Pipistrelovih letalih). 3D-tehnologija se bo razširila pri proizvajalcih posebnih sestavnih delov za avtomobilsko in vojaško industrijo.

Komentar Drstvenšek: Sestavni deli letal se že nekaj let izdelujejo s temi tehnologijami. Začelo se je z vojaškimi, zdaj imajo tudi potniška letala vgrajene sestavne dele, izdelane z laserskim taljenjem. Prevladujoče področje uporabe dodajalnih tehnologij je še vedno izdelava prototipov in tako bo še nekaj časa. Dodajalne tehnologije so tudi v slovenski industriji že precej časa v uporabi. Ledino na tem področju je oralo Gorenje, ki že več kot 15 let uporablja te tehnologije za razvoj in prototipne serije svojih izdelkov. Na področju razvoja novih izdelkov vsa resna slovenska podjetja, torej takšna, ki imajo lasten razvoj, uporabljajo dodajalne tehnologije pri razvoju in izdelavi prototipov. Težava je v tem, da je »resnih« podjetij v Sloveniji bolj malo, ker so v ospredju podizvajalci.

Širitev rabe na področju medicine

2. Razširilo se bo tiskanje vsadkov, ker 3D-tehnologija omogoča individualno prilagajanje anatomiji človeškega telesa. Gre še zlasti za titanove vsadke za kosti, protetiko in ortodontske naprave. V poskusni fazi je tudi tiskanje mehkih tkiv, kot so vene in arterije. V prihodnje lahko v povezavi z razvojem nanotehnologije pričakujemo razvoj tiskanja organov.

Komentar Drstvenšek: V medicini se dodajalne tehnologije uporabljajo predvsem na področju načrtovanja operativnih postopkov, za izdelavo instrumentov, narejenih po merah bolnikov, in v redkih primerih tudi za izdelavo nadomestkov za trda tkiva - kostnih vsadkov. Tukaj se dogajajo veliki preboji in hiter napredek v smeri sprejemanja tehnologij od medicinske stroke. Na področju izdelave »rezervnih delov« za ljudi, torej organov, kot so ledvice, jetra in podobno, pa bo treba prehoditi še precej dolgo pot do trenutka, ko bo nadomestni organ mogoče naročiti pri proizvajalcih.

Največja ovira uvajanju 3D-tehnologij v medicino je pomanjkanje interdisciplinarnega sodelovanja, se pravi sodelovanja med zdravniki in inženirji.

Individualno prilagajanje izdelkov bo postalo nekaj vsakdanjega

3. Naročali bomo izdelke po meri, te bodo natiskali pri proizvajalcih ali v 3D-delavnicah in dostavili do naših vrat. Cene bodo podobne cenam standardiziranih izdelkov. Na začetku se bo to uporabljalo zgolj pri novih izdelkih, kot so ovitki za pametne telefone, pozneje se bo razširilo na druga področja. To bo spremenilo tržne poti in distribucijo.

Komentar Drstvenšek: Ovitki za pametne telefone, »personaliziran« nakit, deli športne opreme, vse to se dogaja in prodaja zadnjih nekaj let in ni več novost. Cena takega izdelka ne more biti enaka ceni množično izdelanega in tudi ni namen, da bi bila. Tu gre za napačno razumevanje »nove industrijske revolucije«. Vprašati se moramo, koliko ljudi si dejansko želi izdelka po meri, če ne govorimo ravno o obleki ali čevljih. Želeti izdelek po meri pomeni natančno vedeti, kaj hočemo! Tega pa je sposobna le peščica ljudi, večina so sledilci modnih smernic in navad iz življenja v normativnih okvirih ali »škatli«. Želeti izdelek po meri pomeni tudi oblikovati ta izdelek, se pravi uporabiti lastno ustvarjalnost, ki je pa ni prav veliko. Bolj verjetno je, da bi si nekdo želel samo delno prilagoditi neki izdelek, kot si recimo zaželi svoje ime na majici, ki jo potem kupi za deset evrov na stojnici v obmorskem mestu. Se pravi, koncept tovrstne individualizacije izdelka je že dolgo znan, spremembo pomenita samo način posredovanja želja in distribucije izdelka, ki pa sta revolucionarna. Pri tem svojo vlogo že igra medmrežje, težava je le še v distribuciji, ki bo revolucionarna takrat, ko izdelki ne bodo več potovali med celinami, ampak bodo izdelani blizu svojih uporabnikov. Ovira za to pa ni niti cena naprav niti cena materiala, temveč zagotavljanje kakovosti in ponovljivosti teh naprav, o čemer le malo slišimo in kar je predmet večine novih patentnih prijav na tem področju ...

Pospešen razvoj: hitrejši nastanek novih modelov avtov, aparatov...

4. Hitro prototipiranje precej skrajšuje čas razvoja izdelkov od koncepta do končnega izdelka. Uporaba 3D-tiskalnikov za prototipe ni novost, novosti bodo hitro zniževanje stroškov procesa, boljši programi in razvoj novih materialov.

Komentar Drstvenšek: To drži že 25 let in ni kaj dodati. Na tem področju je tudi največ razvoja in poznavanja delovanja in učinkov dodajalnih tehnologij.

Nova podjetja bodo zaradi 3D-tiskanja razvila nove poslovne modele

5. Lahko pričakujemo veliko start-upov, kjer bodo poskušali uporabiti nove tehnološke možnosti.

Komentar Drstvenšek: Tudi ta ugotovitev drži, težava je le v tem, da zelo veliko število teh start-upov ne preživi zaradi napačnih predstav o željah odjemalcev, predvsem pa zaradi neobvladovanja kakovosti in ponovljivosti 3D-tiskalnikov.

V nakupovalnih središčih bodo odprli 3D-delavnice

6. Že zdaj obstaja nekaj delavnic, kjer servisirajo potrebe industrije, v prihodnje se bodo njihove storitve razširile na potrošniški segment. Taki poskusi so že bili udejanjeni, vendar je težava v hitrosti 3D-tiskalnikov. Namreč, da bi 3D-delavnica v nakupovalnem središču imela smisel, bi morali izdelki nastajati tako rekoč hipoma ali vsaj v času ene kavice ali enega nakupa v Mercatorju.

Komentar Drstvenšek: Žal ni tako, poleg tega se moramo vprašati o smislu 3D-delavnice v nakupovalnem središču. Spet smo pri vprašanju ustvarjalnosti, ki se ne sklada s konceptom množičnega zapravljanja denarja in časa, čemur so prvotno namenjena nakupovalna središča.

Vroče razprave o intelektualni lastnini

7. 3D-tiskalniki omogočajo hitro izdelovanje ponaredkov. Tako kot so spletni portali za izmenjavo glasbenih datotek spremenili glasbeno industrijo, bodo 3D-tiskalniki spremenili predelovalno industrijo.

Komentar Drstvenšek: Precej pravnikov po svetu išče možnosti za omejevanje takšnih »zlorab«. Osebno tu ne vidim velikih težav, ker je industrijski izdelek tehnično precej bolj kompleksen kot posnetek pesmi na spletu. In ko govorimo o tej temi, bi se morali vprašati, kaj se že danes dogaja z izumi, ki so jih različni izumitelji prijavili na patentnih uradih in so zdaj razkriti in javno dostopni. Danes lahko kdorkoli s spleta sname celotno patentno dokumentacijo kateregakoli patentiranega izdelka in ga začne izdelovati. Ali bo pri tem šlo za kršitev pravic intelektualne lastnine, je predvsem zemljepisno-politično vprašanje, nikakor pa ne vprašanje tehnike, zato se mi zdi, da gre tu bolj za vprašanja dobičkov pravne stroke kot pa tehnike in intelektualne lastnine, ki se še vedno najbolje zaščiti tako, da se ne razkrije. In pri tehniki je bistvo očem ponavadi skrito. Največkrat za lepim ohišjem.

Razvoj izdelkov, ki jih bo mogoče izdelati samo s 3D-tiskanjem

8. Kombinacija razvoja novih materialov, nanotehnologije in tiskane elektronike bo omogočila razvoj izdelkov z nenavadnimi lastnostmi.

Komentar Drstvenšek: Na tem področju se obeta največ tehničnih prebojev, ki bodo nujni za široko uporabo 3D-tehnologij. Žal je ta razvoj še zelo na začetku in zelo počasen, ker zanj ni denarja niti pretiranega zanimanja velikih vlagateljev.

Razmah 3D-strojev v tovarnah

9. Nekatere nišne izdelke je že zdaj ceneje tiskati s 3D-tiskalniki. Z razvojem novih materialov in novih vrst tiskalnikov pa lahko pričakujemo razvoj hibridnih proizvodnih procesov, ki bodo vključevali komponente, natiskane s 3D-tiskalniki. To bo precej spremenilo oskrbovalne verige v proizvodnji.

Komentar Drstvenšek: Če v proizvodni proces vključimo 3D-tiskalnik, to v ničemer ne spremeni oskrbovalne verige. Se je pa v zadnjih petih letih pojavilo nekaj novih »proizvajalcev« s precej velikimi zmogljivostmi, ki jih ponujajo kot storitev in na njih tudi izdelujejo svoje izdelke. Te razumem kot prvi korak k spremembi oskrbovalne verige.

Otroci bodo v šolah tiskali izdelke s 3D-tiskalniki

10. Na nekaterih osnovnih in srednjih šolah po svetu že imajo 3D-tiskalnike (tudi slovensko podjetje Ortotip posoja 3D-tiskalnik po osnovnih šolah). Ker bodo stroški 3D-tiskalnikov in tiskanja upadali, se bo vse več šol zanimalo za nakup opreme. Poznavanje dela s 3D-tiskalniki bo postalo pomemben del digitalne pismenosti.

Komentar Drstvenšek: Močno upam, da bo res tako in da bo s tem raslo zanimanje otrok za tehniko. Veliko priložnost na tem področju vidim predvsem v dejstvu, da so otroci danes »prikovani« na splet, da je njihova komunikacija predvsem digitalna in jih stvari zunaj teh okvirov ne zanimajo. Zdaj v ta okvir vstopa 3D-tiskalnik, ki bi lahko spet zbudil zanimanje otrok za tehnično ustvarjalnost.

Velika odgovornost pri tem je predvsem pri učiteljih in nato pri snovalcih učnih programov, ki si svet predstavljajo povsem narobe - tako je vsaj videti v izdelkih, ki jih po novem imenujejo kurikulum, ker se učni načrt menda preveč preprosto sliši.

Kaj so 3D-tiskalniki

Obstaja več vrst naprav za dodajalno izdelavo, ki delujejo po različnih principih, med temi je tudi 3D-tiskanje. 3D-tiskalnik je izraz, ki ga uporabljamo v zvezi z dodajalnimi tehnologijami takrat, ko govorimo o napravah, ki delujejo po principu, podobnem tiskalnim glavam v brizgalnih tiskalnikih, pojasnjuje Igor Drstvenšek z mariborske fakultete za strojništvo. V medijih pogosto enačimo 3D-tiskanje in dodajalne tehnologije, ker je 3D-tiskanje precej bolj tržno privlačen izraz.

3D-tiskalniki so praviloma poceni, pogojno uporabne naprave z omejenimi zmogljivostmi. Mednje sodijo Z Corpovi (zdaj 3D Systems) zprinterji, objet tiskalniki, večina projet tiskalnikov podjetja 3D Systems, vsi tiskalniki dimension (hčerinsko podjetje Stratasys, ki uporablja enak postopek) in vsi tiskalniki reprap.

Industrijske naprave pa omogočajo izdelavo izdelkov, ki jih je mogoče uporabiti v proizvodnji končnih izdelkov. Sem sodijo naprave za selektivno lasersko sintranje podjetij DTM (zdaj 3D Systems) in EOS, naprave za selektivno lasersko taljenje podjetij SLM Solutions, Phenix, EOS, Concept Laser, Trumpf, FDM-naprave fortus podjetja Stratasys, naprave za stereolitografijo podjetij 3D Systems, Envisiontec in nekaterih drugih. Na trgu dodajalnih tehnologij je tudi nekaj japonskih in kitajskih proizvajalcev, kot so Sony, Meiko in Tsinghua, razloži Drstvenšek.

Avtor: Nataša Koražija

Članek je bil 20. novembra objavljen na Finance.si. 

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...