So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenec, ki je soustvarjal Silicijevo dolino

Čas branja: 6 min
16.11.2013  11:02  Dopolnjeno: 16.11.2013 11:07
Slovenec, ki je soustvarjal Silicijevo dolino

Zakaj Steve Wozniak ni delal v HP s Slovencem, kako se je rojevala najbolj slavna dolina na svetu in kakšni ljudje so jo gradili, smo se pogovarjali z dr. Francetom Rodetom, ki je bil dve desetletji zaposlen v tehnološkem velikanu Hewlett Packard.

FRANCE RODE
"Nastajale so nove stvari. Bili smo med ljudmi, ki so ves čas nekaj razvijali, izumljali. K temu je najbolj pripomoglo predvsem sodelovanje med podjetji in univerzo. V okolici so bile tri močne univerze - Stanford, Santa Clara in Berkeley. Študenti in profesorji teh univerz so med seboj izmenjavali znanje in ideje, vendar brez sodelovanja industrije ne bi šlo."

France Rode se je že v šestdesetih odpravil na podiplomski študij v ZDA, tam se je potem zaposlil v podjetju Hewlett Packard (HP). Je predvsem inženir in izumitelj, oče prvega znanstvenega žepnega računalnika na svetu HP-35, izumil pa je tudi mikroprocesor, čeprav ima patent zanj Intel. »Bil sem eden prvih Slovencev v Silicijevi dolini,« pravi Rode.

Ste iz kmečke družine. Kaj vas je motiviralo, da ste se izobrazili za inženirja?

V gimnaziji sem živel v prepričanju, da bom študiral matematiko, dokler me bratranec, ki je v Ljubljani študiral elektrotehniko, ni odpeljal na svojo fakulteto in mi pokazal laboratorije. Takrat sem se odločil za študij elektrotehnike oziroma elektronike. Zdelo se mi je, da imam ročne sposobnosti, da rad delam z rokami in da moram to izkoristiti.

Študirali ste v tujini.

Po diplomi v Ljubljani me je pot peljala na podiplomski študij v ZDA na univerzo Northwestern, kjer sem magistriral iz biomedicine. Tam sem med drugim sestavil tudi stroj za hipnotiziranje ljudi.

Za tiste čase je bil študij v tujini nenavadna pot.

Za odhod v tujino sem imel dva vzroka. Kot ljubljanski študent sem obiskal Siemens v Nemčiji in Ericsson na Švedskem. Tako sem spoznal, da so v tujini možnosti boljše. Da lahko naredim več kot doma. Drugi vzrok je bila ljubezen, moja žena.

FRANCE RODE
"Ne vem, tudi malo sreče je bilo v bližini. Moja naloga je bila, da spravim računalnik v žep. Matematični del je bil moj, drugi so reševali spomin, tretji pa programski del. Preprosto se je zgodilo. "

Leta 1962 ste se pridružili podjetju Hewlett-Packard. Kako ste dobili službo v podjetju?

Na univerzah v ZDA objavljajo podjetja razglase, s katerimi iščejo zaposlene. Prijavil sem se na osem razpisov, vendar je bil odgovor vedno isti: »Zelo nam je žal, dela za vas nimamo.« Tudi deveto podjetje me je zavrnilo kljub mojim dobrim občutkom. Vendar sem tokrat od človeka, ki je z menoj opravil intervju, dobil tudi osebni dopis, v katerem mi je pojasnil, zakaj me nihče noče zaposliti.

Po njegovih besedah sta bila dva razloga. Prihajal sem iz komunistične države, druga ovira pa je bila, da vsaj dve leti ne bi dobil dovoljenj za delo, na katero sem se prijavil. Ko sem se ves poklapan vrnil na fakulteto, mi je sošolec predlagal, naj poskusim še pri HP. Povabili so me na pogovor in končno sem dobil službo.

Hewlett Packard je bilo takrat že veliko podjetje.

Da, HP je imel takrat okoli šest tisoč zaposlenih in sto milijonov dolarjev prometa. Bilo je razmeroma veliko podjetje.

Kako vam je uspelo pri njih tako hitro postati pomemben inovator?

Saj ni bilo hitro, 20 let je dolga doba. Sicer pa sem bil ob pravem času na pravem mestu, pa tudi malo sreče sem imel. Začel sem delati v oddelku, kjer smo se ukvarjali z digitalnim štetjem. Dve leti sem popravljal inštrumente, delal izboljšave. Takrat sem pomislil, da lahko izboljšamo inštrument za štetje. Na tej osnovi smo začeli izdelovati inštrumente z vgrajenimi procesorji.

Lahko rečemo, da ste izumili mikroprocesor?

Da in ne. Delno da, ne pa komercialno. Nisem se spomnil besede, bil pa sem tisti, ki ga je sestavil.

Sodelovali ste tudi pri izdelavi prvega znanstvenega kalkulatorja.

No, saj zanj smo naredili tudi mikroprocesor.

Kako je ustvarjati nekaj novega, še nevidenega? Je bila to vaša motivacija?

Ne vem, tudi malo sreče je bilo v bližini. Moja naloga je bila, da spravim računalnik v žep. Matematični del je bil moj, drugi so reševali spomin, tretji pa programski del. Preprosto se je zgodilo.

Takrat je nastala Silicijeva dolina, ki je zadnjih 20 let najbolj inovativno območje na svetu. Kako je bilo v tistih časih? Kaj se je dogajalo?

Nastajale so nove stvari. Bili smo med ljudmi, ki so ves čas nekaj razvijali, izumljali. K temu je najbolj pripomoglo predvsem sodelovanje med podjetji in univerzo. V okolici so bile tri močne univerze - Stanford, Santa Clara in Berkeley. Študenti in profesorji teh univerz so med seboj izmenjavali znanje in ideje, vendar brez sodelovanja industrije ne bi šlo. Prav to je bilo odločilno, sodelovanje med akademiki in industrijo. Vendar gredo vse zasluge za Silicijevo dolino njenemu očetu, dekanu Stanforda Fredericku Termanu. Pri njem so študirali vsi velikani, tudi Bell Packard, prepričal jih je, da so ostali v Kaliforniji. Hkrati jim je omogočil, da so dobili v najem za sto let zemljo univerze. Tako in zato so začela rasti podjetja. Termanu je v skupnost uspelo pripeljati Nobelovega nagrajenca za fiziko Williama Shockleyja, ki je izumil tranzistor. Shockleyjev krog je potem razvil integrirano vezje, in to je bil začetek vsega.

Bi torej lahko rekli, da je bilo za rojstvo Silicijeve doline pomembno predvsem iskrenje idej?

Težko se je spomniti nečesa čisto novega, kot sta tranzistor in integrirano vezje. To, kar smo naredili, je le inovacija, ne iznajdba. Iznajdba je nekaj revolucionarnega.

Kaj bi Slovenija morala storiti, da bi imeli svojo Silicijevo dolino? Je to sploh mogoče?

Zagotovo je mogoče. Univerze in industrija bi morali sodelovati, ne pa, da se gospodje tresejo za svoje stolčke.

Kako vidite prihodnost Silicijeve doline? Kakšne spremembe še pričakujete?

O tem sploh ne razmišljam. Ne vem, takrat me ne bo več.

FRANCE RODE
"Steva Jobsa sem srečal le enkrat, s Stevom Wozniakom pa sva bila tako rekoč sodelavca, kar dobro sva se poznala. Wozniak je bil namreč tudi zaposlen pri HP."

Šli ste tudi v podjetniške vode. Zakaj ste zaposlitev v korporaciji zamenjali za podjetništvo?

Ne bi se tega lotil, če bi HP sprejel mojo idejo za elektronske ključavnice. Zanje je bila stvar premajhna, so mi pa dovolili, da s to tehnologijo počnem, karkoli mi srce poželi. Tako sem dobil patent za te ključavnice. Ostal sem v HP, s svojim podjetjem sem se ukvarjal v večernih urah, ko sem končal delo v službi. Potem je nastopil čas odločitve in sem šel na svoje. Pred odhodom sem se pozanimal, kakšno politiko ima podjetje do morebitnih povratnikov. Bill Hewlett mi je dejal, da če se razidemo v dobrih odnosih, potem ne bo težav. Ko je slišal za moje namere, me je celo spodbujal, naj odidem in se tudi vrnem. Veste, želel si je, da bi se vrnil s čim več novega znanja.

Ste z odločitvijo o odhodu zadovoljni?

Sem. Če pa bi ostal pri HP, bi bil verjetno tudi zadovoljen, čeprav bi nekoč odšel. Želel sem se pridružiti Applu. Danes se veliko govori o Stevu Jobsu, čeprav je bil Steve Wozniak tisti, ki je razvijal stvari pri Applu. Jobs jih je le znal prodati. Vendar je to najboljša mogoča kombinacija za uspeh.

Ste poznali ustanovitelje podjetja Apple?

Steva Jobsa sem srečal le enkrat, s Stevom Wozniakom pa sva bila tako rekoč sodelavca, kar dobro sva se poznala. Wozniak je bil namreč tudi zaposlen pri HP. Takrat so divizijo, pri kateri je delal, začeli seliti v drugo zvezno državo. Wozniak se ni žele preseliti, zato sem mu ponudil službo v svojem laboratoriju HPLab. Vendar mi ga niso dovolili zaposliti, ker ni imel diplome, bil je falirani študent. Nato je z Jobsom ustanovil Apple.

To so legende tehnološkega sveta. Kaj menite, kje se je skrivala njihova genialnost?

Ne vem. Jobs je imel idejo, skrbel je za estetiko izdelka, ki je ena najpomembnejših stvari. Tehnologijo so izdelovali drugi. Vendar sta bila po mojem mnenju pravi legendi Silicijeve doline in tehnološkega sveta Dave Packard in Bill Hewlett. Mlajše generacije so res dosegle velike uspehe, jaz pa cenim začetni boj. Mlajši so le nadgrajevali njihove dosežke. Iz HP je zrasla Dolina, od skladov tveganega kapitala do start-upov. O začetkih se danes ne govori. HP je bilo prvo podjetje, ki je zavarovalo vse svoje zaposlene, delilo dobiček in zaposlene nagrajevalo z delnicami. Packard in Hewlett sta ustvarila miselnost Silicijeve doline, pošten odnos med ljudmi.

Sodelovali ste tudi z Iskro. Kaj vas je napeljalo do sodelovanja z domovino?

Od takrat, ko smo naredili kalkulator, so mi bila vrata v Slovenijo odprta. V ZDA sem imel izpolnjene vse pogoje za doktorat, od mene pa so zahtevali, da bi za leto dni pustil službo in samo študiral. Zaposlitev mi tega ni omogočala. Miran Gruden, profesor iz mladih let, mi je predlagal, naj doktoriram v Ljubljani, to sem tudi storil, da bi potem predaval na univerzi. Takrat sem se želel vrniti v Slovenijo, takrat.

Danes še kaj sodelujete s Slovenijo?

Ne. Že nekaj let sem v pokoju.

Kaj ste kot podjetnik pričakovali od države?

Od države? Ne razumem, kaj mislite s tem.

Slovenski podjetniki ves čas govorijo o tem, kako jim mora država pomagati, kako jim mora odpirati vrata in podobno.

Država nima kaj iskati v podjetništvu. Določiti mora pravila igre, potem pa pustiti ljudem prosto pot, brez vtikanja v podjetništvo. Ljudem mora pustiti, da delajo, kar znajo.

Je podjetnik rojen ali ustvarjen?

Oboje. Človek brez smisla za podjetništvo se ni zmožen naučiti, kako postati podjetnik. Ni vse v razumevanju, ideji, izdelku, ampak tudi v prodaji. Jaz recimo tega nimam.

Je potemtakem za podjetje najpomembnejša ekipa?

Ne. So ljudje, ki so sposobni razvijati in prodajati. Pravi podjetnik zna zbrati okoli sebe ljudi, ki jih potrebuje. Ljudi mora znati brzdati, povezovati in jasno določati cilje, ki jih želi doseči. To ne velja le pri razvijanju podjetja, ampak tudi izdelkov. Brez svobode, da lahko posameznik sam nekaj naredi in da misli s svojo glavo, delavec ne bo produktiven.

V zadnjih letih vse več mladih Slovencev odhaja v Silicijevo dolino.

V Silicijevi dolini so možnosti za uspeh. Slovenci smo pametni ljudje. Upam pa, da bodo spoznali, da se je lepo tudi vrniti. Naj se ljudje vračajo in ustvarjajo tudi v Sloveniji. Ne vidim razloga, da se industrija v Sloveniji ne bi mogla razviti. Vsi mi pravijo, trg je majhen. A danes je trg ves svet.

Članek je bil objavljen 19. oktobra 2012 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...