So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Dijaki, ki odkrivajo vesolje in dno morja

Čas branja: 5 min
15.11.2013  08:16  Dopolnjeno: 15.11.2013 08:16
Dijaki, ki odkrivajo vesolje in dno morja

Na ljubljanski gimnaziji Vič izdelujejo svojo raziskovalno podmornico, pred dvema letoma pa so v vesolje uspešno izstrelili raziskovalno sondo.

Najstniki so sposobni narediti veliko, od odpiranja svojih podjetij do razvoja izdelkov. Nekateri se odločajo za raziskavo vesolja z lastno sondo, drugi proučujejo dno morja z lastno podmornico. Takih je približno 40 dijakov gimnazije Vič, ki letos že drugo leto zapored razvijajo svojo raziskovalno podmornico in pri tem sodelujejo z vrsto podjetij.

Podmornica Calypso
Pri projektu Calypso sodeluje okoli 40 dijakov gimnazije Vič. Nad njimi bedi več profesorjev, tudi mentor Rok Capuder.Foto: Aleš Beno

Pred dvema letoma so dijaki gimnazije Vič pod mentorstvom Roka Capudra in še nekaterih drugih profesorjev 32 kilometrov v vesolje poslali sondo. Ta je bila opremljena z različnimi instrumenti, s katerimi so merili tlak, temperaturo, sevanje. Prvega avgusta prihodnje leto pa bodo, prav tako pod Capudrovim mentorstvom, kilometer pod morsko gladino spustili raziskovalno podmornico. »To je logično nadaljevanje sonde. Če smo šli prej gor, pa pojdimo zdaj dol,« pravi Capuder. Izziv podmornice so si dijaki izbrali sami in sami tudi opravljajo delo. Profesorji so tam le, da jim pomagajo, ne pa, da jim predavajo. Podmornica in projekt pa sta dobila tudi svoje ime: Calypso.

Podmornica v obliki mante

Raziskovalne podmornice v svetu sicer niso nikakršna novost. Nekatere se lahko spustijo tudi na dno Marianskega jarka, 10.911 metrov pod morsko gladino. Na Viču pa so si seveda izbrali bolj skromen cilj - kilometer pod gladino morja. »S podmornico bomo lahko raziskovali tlak, temperaturo, zbirali podatke, vzeli vzorce vode, analizirali onesnaženost in podobno,« pove Capuder.

Podmornica bo velika približno 1,2 krat 1,7 metra, pri obliki pa so se dijaki oddaljili od klasičnih raziskovalnih podmornic, ki so največkrat oglate ali podolgovate. »Dodali smo ji nekaj dizajnerskega in jo oblikovali v podobi ribe mante. Zaradi tega ima veliko površino in lahko sama pluje. Sicer bo priklopljena na kabel, prek katerega jo bomo upravljali,« pojasni Capuder. Tudi koda za krmiljenje bo povsem njihova. »Imamo štiri ali pet dijakov, ki so res dobri programerji -in si to lahko privoščimo.«

Rok Capuder - profesor gimnazija Vic
Mentor Rok Capuder dijakom prepušča, da večino dela opravijo sami, vključno z iskanjem denarja za projekte.

Foto: Aleš Beno

Leto dolgočasnih raziskav omogočilo hitrejši razvoj

Projekt Calypso so začeli prejšnje šolsko leto. »Leto dni smo si vzeli za osnovne raziskave. Vzeli smo motor, ga dali v vodo in čakali, kdaj se bo uničil, in podobno. To je tudi najbolj naporen del, saj se nič ne dogaja. Zato, ker smo lani naredili vso to dolgočasno raziskovanje, bomo letos podmornico lahko končali,« pove Capuder.

Najprej Ljubljana, vrhunec v Dubrovniku

Trenutno je narejena okoli tretjina razvoja podmornice. Računajo, da bodo v dveh tednih imeli prvo delujočo notranjo lupino s pogonom, prve preizkuse pa bodo opravili v Ljubljani. »Temu bosta morda sledila še Blejsko in Bohinjsko jezero, tema pa bo sledilo slovensko morje,« načrte opiše mentor.

Glavni spust 1. avgusta bo podmornica opravila v morju ob Dubrovniku. »Tam je Jadransko morje globoko tudi do 1,2 kilometra. Do tod bomo pluli z ladjo, s katere bomo nato spustili podmornico. Seveda bomo poiskali domačina, ki nam bo pri tem nekoliko pomagal. Izkušnje lokalcev so pač neprecenljive.« Ob tem Capuder doda, da je kilometer kar globok cilj: »Večje ameriške podmornice plujejo na globini nekaj sto metrov. Kilometer je za večje podmornice nedosegljiva globina, tam pljujejo le raziskovalne. To je zato res velik cilj.«

Dijaki raziskujejo ob pomoči podjetij

Dijaki so pri delu precej samostojni. Raziskave o podmornicah opravijo ob pomoči knjig in interneta. Sodelujejo s fakulteto za elektrotehniko, povezujejo pa se tudi s podjetji. »Ko se nam pojavi kakšna tehnična težava, poiščemo ustrezno podjetje, ki bi nam lahko pomagalo do rešitve.« Želijo si sodelovanja s čim več podjetji. Do zdaj so se povezali z Dewesoftom, L-Tekom, na Goodyear Dunlop pa so se obrnili zaradi notranje lupine, ki bo morala zdržati visoke tlake.

Glavno delo opravljajo dijaki sami. »So tisti, ki pokličejo v podjetje, se dogovorijo za sestanek, jaz jih le spremljam,« pove Capuder. Dijaki so sicer razdeljeni v več skupin, glede na svoja znanja in interes - od IT pa do skupine, ki skrbi za kontaktiranje podjetij. Katja Brezovar in Petra Maršič, ki sta sodelovali že pri vesoljskem projektu, pravita, da sodelujeta zato, ker se pri tem projektu ne le učiš, temveč tudi konkretno ustvarjaš. Vid Klopčič iz prvega letnika pa je dejal, da se je prav zaradi tovrstnih projektov sploh odločil za gimnazijo Vič.

 Vič je šel v vesolje

Prejšnji projekt Capudra in dijakov je bil, kot že omenjeno, usmerjen v vesolje. Izdelali so sondo in jo poslali okoli 32 kilometrov visoko. Pri projektu z imenom Vič gre v vesolje so delali leto dni. »Z univerzo v Novi Gorici se dogovarjamo, da bi sondo naredili širše uporabno. Tehnologija tu deluje, potrebno je le še nekaj programiranja. Zdaj smo sicer osredotočeni na podmornico, a ta projekt še živi,« pove Capuder.

Sonda je dijakom v prvem poskusu nekoliko nagajala in se izgubila. Odpovedal je sledilni sistem. »Pri spustu je prišlo do močnega sunka in ena izmed baterij se je iztaknila, kontakt s sondo smo zato izgubili precej hitro,« razloži Capuder. Po dveh tednih so s Telekoma dobili informacijo, kje so zaznali signal sledilnika - območje je bilo veliko 400 kvadratnih kilometrov. »V televizijskem prispevku so objavili, da smo sondo izgubili, in na gimnazijo smo od različnih ljudi, ki so sonde našli, v dveh mesecih dobili 20 sond. Vendar med njimi ni bilo naše, temveč so bile od agencije za okolje, ki jih spušča. Potem pa jo je med sprehodom našel gospod in nam jo poslal.«

V vesolje na Hrvaškem

Svoj uspeli let v vesolje pa je sonda opravila na Hrvaškem, kjer so se povezali z gimnazijo v Karlovcu. »Pri izdelavi prve sonde je šlo marsikaj narobe. Pri njej smo delali pet mesecev. Ko smo jo izgubili, smo drugo končali v dveh tednih, saj so dijaki delo že obvladali.« Sonda je letela 32 kilometrov v vesolje. Letala recimo letijo na približno desetih kilometrih višine.

»Slovenija je edina država naokoli, kjer je spust meteorološkega balona prepovedan. Razlog je menda nevarnost, da bi se baloni zaleteli v letala. Taka nesreča se v svetu, vsaj kolikor vem, še ni zgodila,« pojasni Capuder in doda, da je bilo na Hrvaškem precej preprosto pridobiti dovoljenje za spust sonde. »Greš na upravno enoto, izpolniš obrazec, čakaš nekaj mesecev, da se mlini zavrtijo, potem pa dobiš dovoljenje z navodilom, kje in kdaj lahko balon ali sondo izpustiš.«

Cena podmornice: okoli 40 tisoč evrov

Dijaki so samostojni tudi pri iskanju denarja. »Ne želim, da bi projekt financirala šola. Želim, da dobijo občutek, kako je prositi za tisoč evrov,« zatrdi Capuder. Za celoten projekt sonde jim je uspelo pridobiti denar sponzorjev. Res pa je bil ta projekt nekoliko cenejši od podmornice, za katero bodo morali zbrati okoli 40 tisoč evrov. Do zdaj so zbrali približno sedem tisoč evrov.

 Od zunajšolskega projekta do podjetja za raziskave in razvoj

Projekta Calypso in Vič gre v vesolje bosta živela tudi po 1. avgustu. »Želimo si, da bi ju uporabljale tudi prihodnje generacije dijakov,« pove Capuder. Za podmornico Calypso so si recimo določili tudi nekoliko višji cilj: »S tehnologijo, ki jo uporabljamo, gremo lahko tudi globlje od kilometra. Ambicija je priti do Titanika, ki je na globini okoli 3.800 metrov. Tehnologija nam to omogoča. Dijaki v srednjih šolah lahko naredijo marsikaj - lahko naredijo atmosfersko sondo ali raziskovalno podmornico. Znanje je dostopno.«

Capudrova želja je, da bi podmornico prodali in naredili novo, boljšo. »Iz tega šolskega projekta pa bi naredili tudi podjetje za raziskave in razvoj.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...