So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Do dela za Rdečo pando zaradi čevljev

Čas branja: 4 min
16.11.2013  09:02  Dopolnjeno: 16.11.2013 10:36
Intervju: Do dela za Rdečo pando zaradi čevljev

Biti črna ovca je včasih dobro, pravi Matjaž Horvat, ki po prvi zavrnitvi ni obupal in mu je na koncu le uspelo dobiti službo pri eni izmed tehnološko najinovativnejših nepridobitnih organizacij Mozilla.

MATJAZ HORVAT
Matjaž Horvat, Mozilla

»Ko sem dobil službo pri Mozilli, sem se po 11 letih srednje šole, fakultete in dela preselil iz Ljubljane v rodno Prekmurje, saj lahko delam na daljavo.«

Zakaj ste se prijavili za delo v Mozilli?

Pred desetimi leti sem kot gimnazijec odkril zbirko programov Mozilla Suite, ki mi je bila tako všeč, da sem jo želel približati slovenskim uporabnikom. Hitro sem zbral ekipo, ki je poslovenila zbirko, pozneje pa še brskalnik Firefox oziroma Rdečo pando po slovensko, ki je nastal iz te. Slovenija je v nekaj letih postala prva država, v kateri je Firefox postal najbolj priljubljen brskalnik. To je izjemen dosežek, saj je konkurenčni brskalnik nameščen na skoraj vsak nov računalnik, Firefox pa je treba namestiti ročno.

Ker je Mozilla Foundation nepridobitna organizacija, smo delo opravljali prostovoljno. Nikoli nisem niti pomislil, da bi delal za Mozillo. Na prvi globalni Mozillini konferenci pa sem spoznal direktorja službe za podporo uporabnikom, s katerim sva se zapletla v pogovor, ker je imel enake čevlje, kot sem jih imel obute sam. Po nekaj mesecih mi je sporočil, da bi rad povečal svojo ekipo, saj smo takrat imeli za vsakih sto milijonov uporabnikov le enega človeka, ki je poln delovni čas skrbel za podporo uporabnikom. Povabil me je k prijavi na razpis, čeprav me je poznal le po osebni plati, in brez omahovanja sem ga ubogal.

Zakaj ste po prvem neuspehu spet poskusili? Kaj vas je neuspeh naučil?

Kot prostovoljec sem delal predvsem na področju lokalizacije Firefoxa. V prvi vrsti to pomeni prevajanje, hkrati pa tudi prilagajanje lokalnemu okolju, denimo z domačimi iskalniki, kot so Odpiralni časi, Ceneje.si in Najdi.si. S podporo uporabnikom nisem imel skoraj nobenih izkušenj, zato me ni presenetilo, da so izbrali drugega kandidata, ki je kot prostovoljec delal prav na tem področju. Vseeno pa se mi je zdelo, da Mozille nisem ravno razočaral, saj sva na koncu ostala v igri le dva, na končne intervjuje pa so me povabili v Pariz.

Direktorja službe za podporo uporabnikom sem po koncu postopka temeljito izprašal o svojih pomanjkljivostih. Povedal mi je, da bi se moral na intervju bolje pripraviti, poznati glavne izzive njegovega oddelka in predstaviti predloge rešitev. Hkrati pa mi je svetoval, naj poskušam čim bolj izstopati iz povprečja. Te nasvete in izkušnje sem s prijateljem, ki se je hkrati neuspešno potegoval za delo v Googlu, predstavil celo na predavanju, predvsem pa sem jih začel sam upoštevati. Konec istega leta sem v Ljubljani organiziral srečanje Mozille z razširjenega območja Balkana, ki se ga je kot svoje prve poti na novem položaju udeležil tudi novi izvršni direktor Mozille Gary Kovacs. In dan pozneje sem bil spet povabljen na pogovor, tokrat za delo na področju, ki sem ga najbolje poznal - lokalizaciji.

 Kaj je pretehtalo, da ste bili v drugem poskusu uspešni?

Prvi neuspeh je bil največji razlog za uspeh v drugem poskusu. Imel sem tri telefonske pogovore in potem še šest v živo v Parizu. Vsak je trajal okoli 60 minut, pogovore pa je vodilo osem različnih ljudi. V teh pogovorih se ogromno naučiš. V drugem poskusu sem moral izdelati tudi prototip programske opreme za lokalizacijo spletnih strani, za razvoj katerega so me tudi želeli najeti. Dobil sem nekaj dni časa in ko sem ga poslal, je bilo jasno, da mi je uspelo. Dokončno je torej pretehtal moj izdelek.

 Kako je videti povprečen delovni dan za Mozillo?

Mozilla zaposluje ljudi iz različnih koncev sveta in številni lahko delamo na daljavo. Takšna oblika dela prinaša številne ugodnosti, denimo ni izgube časa za prevoz na delo, hkrati pa je treba biti dovolj discipliniran, da se znaš spraviti k delu. Sam s tem nimam težav, saj sem že pri prejšnjih zaposlitvah v domačih podjetjih Zemanta, Vox.io in Xlab občasno delal na daljavo. Več-
ji izziv nastopi, ko je treba končati delo. Komunikacija s sodelavci poteka prek IRC in elektronske pošte, sestankujemo pa prek Skypa. Večkrat na leto se s skupino, v kateri delam, sestanemo v živo na delovnem tednu, kjer ponavadi načrtujemo delo za naslednje četrtletje.

Ste zaposleni za nedoločen čas?

Ne. Ne glede na obliko zaposlitve te lahko na Mozilli oziroma v ZDA na splošno zelo hitro odpustijo, če niso zadovoljni ali če narediš kakšno neumnost. To se na prvi pogled sliši strašno, v resnici pa je koristno tudi za zaposlene, ker jih ne demotivirajo nesposobni sodelavci, ki se »šlepajo« na račun dela drugih.

 Višina plače?

Zadovoljen sem.

 Kaj je največja dodana vrednost dela za Mozillo?

Veliko sodelavcev je prej delalo pri Googlu, Applu in celo Microsoftu. Številni odhajajo na Facebook in Twitter. V Silicijevi dolini so takšni prehodi med podjetji nekaj običajnega. Mozilla pa se od drugih pomembno razlikuje po tem, da je nepridobitna organizacija. Ne odgovarjamo delničarjem, ampak končnim uporabnikom. Zato je naše poslanstvo, da bi se internet razvijal njim v korist. Pred leti smo z nekaj zaposlenimi in armado zavzetih prostovoljcev pretresli speči trg brskalnikov, na katerem je imelo takrat največje podjetje na svetu 95-odstotni monopol. Zato verjamem, da lahko razbijemo tudi duopol na mobilnem trgu, kar je eden izmed naših glavnih ciljev.

 Vas konkurenca že kaj »nadleguje«?

Imel sem ponudbe iz različnih držav, denimo iz Savdske Arabije, Nemčije, Španije, Slovenije in tudi iz nekaterih oddelkov znotraj Mozille.

Kako je delati za enega izmed tehnoloških velikanov sveta?

Mozilla po številu zaposlenih ni velika, saj nas je še vedno manj kot tisoč, čeprav smo v zadnjem letu podvojili število zaposlenih. Imamo pa na tisoče prostovoljcev in okoli 500 milijonov uporabnikov, kar je četrtina uporabnikov interneta. Žalostno je, da pet milijard ljudi še ni imelo možnosti spoznati interneta, in dokler bo razhajanje med enimi in drugimi tako veliko, izzivov za prihodnost ne bo zmanjkalo.

Kaj bi svetovali mladim Slovencem, ki jih mika delo v tujini?

Naj delajo, kar jih veseli, in naj ne poslušajo tistih, ki pravijo, da se nekaj ne da. Biti črna ovca je včasih dobro.

 Nameravate zapustiti Slovenijo?

Ko sem dobil službo na Mozilli, sem se po 11 letih srednje šole, fakultete in dela preselil iz Ljubljane v rodno Prekmurje, saj lahko delam na daljavo. Ne razmišljam o selitvi iz Slovenije, ker je kakovost življenja tukaj višja kot v Silicijevi dolini.

Članek je bil objavljen 17. oktobra 2012 na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...