So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Poslovne priložnosti v lesu ali kdaj do lesenega nebotičnika

Čas branja: 5 min
11.11.2013  09:02  Dopolnjeno: 26.11.2013 17:44
Poslovne priložnosti v lesu ali kdaj do lesenega nebotičnika

zmago novak
Zmago Novak, Zavod Big

"Mi ustvarjamo koncept. Arhitektura je zmeraj del zgodbe, sama zase ni nikakršen posel."

Pretekli teden se je končal Mesec oblikovanja 2013, v okviru katerega je ob 5. obletnici prireditve Čar lesa potekala retrospektivna razstava, ki je med 7. oktobrom in 7. novembrom 2013, v prostorih nekdanje Tiskarne Mladinska knjiga v Ljubljani znova ponudila na ogled nekatere izmed izdelkov, ki so bili razstavljeni v preteklih petih letih. Prireditev Čar lesa je nastala z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov, saj se v rabi lesa kot gradiva za objekte in izdelke skriva ena izmed možnosti za energetsko varčnost in prispevek k normalizaciji podnebja. Od proizvodnje izdelkov iz lesa pa bi lahko imela korist tudi Slovenija, ki je prava zakladnica lesnih surovin, a bi morala lesno industrijo preusmeriti v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo.

Interpretacija

Ob zaključku retrospektivne razstave Čar lesa, smo se o prihodnosti lesne industrije pogovarjali z Zmagom Novakom, direktorjem zavoda Big in organizatorjem Meseca oblikovanja: „Sam sem lesar, se pa že dvajset let ukvarjam z arhitekturo in oblikovanjem, tako da združujem discipline kreativnih industrij in gospodarstva. Osebno sem mnenja, da je les slovensko zlato, kot je voda slovenska nafta. Žal pa moram reči, da lesa ne znamo artikulirati v tržnem smislu. Sicer znamo les izpostavljati kot naše naravno bogastvo, ne vemo pa kaj bi z njim počeli. Pred leti sem začel razmišljati o nujnosti oblikovanja strategije slovenske proizvodnje lesnih izdelkov. Leta 2010 je prišlo do neke temeljne konceptne zasnove, ki se je oblikovala v pojmu „lesena hiša - ikona slovenskega gospodarstva". Razlog se skriva v dejstvu, da je lesena hiša najkompleksnejši izdelek slovenske lesarske industrije. Leseno hišo je moč interpretirati na različne načine, bodisi v urbanem okolju bodisi na podeželju."

 Ikona slovenskega gospodarstva

Koncept se je najprej pojavil kot vprašanje „Ali je lahko lesena hiša ikona slovenskega gospodarstva?", ki so si ga postavili na arhitekturni konferenci Zavoda Big leta 2010. „Povabili smo vse proizvajalce montažnih hiš v Sloveniji in poskušali odgovoriti na vprašanje. V naslednjih letih smo delali na razvoju koncepta sta se izkristalizirali dve možni smeri. Ena je mala lesena arhitektura kot odgovor na razvoj podeželja, v smislu turizma. Na primer Posestvo Pule, Glamping Gozdne vile Bled, Nebesa - Slovenija kot butična dežela, bi lahko bila posejana z butičnimi hiškami in bi s tem lahko oživeli različne turistične destinacije in jih razmnoževali. A nekdo se mora s tem ukvarjat, ne na nivoju posameznega turističnega delavca, ampak na nivoju strategije. Nekdo mora reči: „To je prava smer." Smer, ki je trajnostna, zelena, podjetniška.", pojasnjuje Novak.

[gallery ids="693,694,695,696,697,698"]

 Identiteta Slovenije

Je pa lahko slovenska mala lesena arhitektura tudi izvozni projekt: „Tukaj smo mi začeli, kasneje se je pojavil moment podeželja. Izdajamo revijo Hiše, na sejmu se ne moremo pojaviti z octamorn konstrukcijo, niti nimamo denarja za štant, velik 200 kvadratnih metrov, vzeli bomo petnajst kvadratnih metrov, kot meri najmanjša razstavna površina. Tako je nastajala Hiša Miška, ki smo jo letos predstavili v Gradcu in na Dunaju. Malo arhitekturo bi gotovo lahko promovirali na tujih trgih kot prodajni artikel, a je edini takšen projekt trenutno Lushna. Hišo Miško smo ustvarili z dvema ciljema, in sicer kot prodajni artikel, s katerim bi v tujini lahko promovirali leseno hišo kot ikono slovenskega gospodarstva, še pred tem pa je bil prvoten cilj, da bi vsak izmed slovenskih proizvajalcev montažnih hiš zgradil svoj minimalen lesen objekt, ker bi bilo to racionalno. Slovenija bi lahko prvič nastopala v tujini kot ena zgodba, pod enim dežnikom, a z raznolikimi izdelki, saj bi vsak proizvajalec ohranil svojo identiteto, vsi skupaj pa bi bili nori Slovenci, ki imajo dobre koncepte,"pojasnjuje naš sogovornik.

Inovacije

In lesena hiša ikona slovenskega gospodarstva v urbanem okolju? „To je lahko leseni nebotičnik," odgovarja Novak in nadaljuje, „Žal ga nismo mogli zgraditi, smo pa na to tematiko v sklopu Meseca oblikovanja organizirali mednarodno konferenco o lesenih nebotičnikih, na kateri so gostovali strokovnjaki kot so Simon Aicher, Massimo Fragiacomo, Markus Klaura in drugi. Vsekakor zavidanja vreden nabor. Konferenca je bila zaključek delavnic, ki jih je v sklopu Meseca oblikovanja izvedla Fakulteta za arhitekturo, prav tukaj, na lokaciji Tiskarne Mladinska knjiga. Naloga delavnic je bila izoblikovati leseni nebotičnik, ki bi stal na prizidku Severjeve stavbe, kateri ni spomeniško zaščiten in bi ga lahko nadgradili z lesenim nebotičnikom. Na 8. Slovenskem forumu inovacij bodo razstavljeni rezultati delavnic, z vsemi maketami in vsemi avtorji. Nagrado smo podelili, študentje-avtorji zmagovalne rešitve pa bodo odpotovali v Quebec, kjer bo potekala konferenca o leseni gradnji."

Peter Linič_lushna
Peter Ličen, Lushna

"Glamping je dokaj nov pojav, ob tem pa gre za kampiranje z visoko dodano vrednostjo, zato se neko veliko tržišče še ni razvilo. Zato je dobrodošla vsaka konkurenca, saj vsak nov konkurent pomaga razvijati tržišče."

Ličen

 Naprej v Milano

Na vprašanje o načrtih za prihodnost Zmago Novak odgovarja: „Naš koncept se pojavlja v fragmentih na različnih koncih. Zanj se zanimajo na zbornici, SPIRIT se zanima zanj, prek njih Azerbajdžan, zanimivi smo postali za EXPO Milano 2015. Praktično smo v vseh teh odborih, četudi bi lahko rekli, da nimamo ničesar, da nismo ne proizvajalci, ne trgovci. Mi ustvarjamo koncept. Arhitektura je zmeraj del zgodbe, sama zase ni nikakršen posel. Opažam tudi, da se vse več podjetij odloča za gradnjo prepoznavnosti znamke tudi preko arhitekture, ne le preko 2D medijev. Slovenija pa bi lahko gradila svojo prepoznavnost tudi skozi leseni nebotičnik."

Sinergije

Uspešen primer realizacije male arhitekture kot razvojne poti v turizmu je že omenjena Lushna glamping. Glamping oziroma glamurozno kampiranje je odgovor sodobne turistične ponudbe, katere del je turistična arhitektura, na zahteve sodobne družbe, ki si želi turizma, utemeljenega na ekologiji in trajnostnem razvoju. Glamping, ki omogoča pristen stik z naravo, s pridihom razkošja ustvarja visoko dodano vrednost turističnim destincijam in predstavlja priložnost za razvoj turistične ponudbe v Sloveniji, ki turiste večinoma privablja ravno s svojim naravnim bogastvom. Ob zaprtju Meseca oblikovanja nas je Peter Ličen, član skupine Lushna, pobližje seznanil s konceptom glampinga: „Koncept je preprost. Gre za združevanje bivanja v luksuznih hotelih z izkušnjo bivanja v naravi. Ohranimo lepote šotorjenja, eliminiramo pa njegove nevšečnosti. Na primer, izberemo najboljšo posteljo, ki bo dvignjena od tal, s tem bo rešen problem polžev in žuželk, ki se splazijo v spalno vrečo. Od hotelskega turizma vzamemo tudi program, zajtrk, kosilo, večerja in podobno."

 Celostna storitev

Mobilni leseni turistični objekti Lushna združujejo tradicionalno obdelavo lesa z modernim dizajnom in načelom glampinga. Hiške so narejene iz naravnih materialov lokalnega izvora in so energetsko učinkovite: „Lushna glamping ponuja celostno storitev razvoja turistične destinacije, od zasnove identitete, njene izvedbe, do programa in poslovnega načrta. Do sedaj smo slovenski trg prečesali po dolgem in počez. Začelo se je pred tremi leti, ko smo sodelovali pri obnovi kampa Bled. Lushna ville smo jim predlagali kot alternativo klasičnim kontejnerjem, pa smo postavili dve hiški, ki sta bili v prvem letu razprodani, tako da so naročili še osem objektov, kateri so letos zabeležili 90% zasedenost. V bistvu je bil projekt kamp Bled nekakšno tržno testiranje, ki je prineslo dobre rezultate, zato smo se odločili, da naredimo iz tega produkt. Celotno zadevo smo optimizirali, tako da smo ustvarili pravi produkt za trg, saj vse potrebno za postavitev Lushna objektov pripeljemo in postavimo v šestih urah, z vso opremo vred. Tako smo se letos odločili, da je napočil čas za vstop na tuje trge, a smo se zaradi omejene logistike in sredstev do sedaj predstavili samo v sosednjih državah. ter v Španiji, ker je eden izmed naših partnerjev Španec. Glamping je dokaj nov pojav, ob tem pa gre za kampiranje z visoko dodano vrednostjo, zato se neko veliko tržišče še ni razvilo. Zato je dobrodošla vsaka konkurenca, saj vsak nov konkurent pomaga razvijati tržišče. Glamurozno kampiranje je najbolj razširjeno v Angliji, od koder izvira, sledita pa Kanada in ZDA. Problemi, ki se pojavljajo na slovenskem trgu so predvsem povezani s kreditnim krčem investitorjev in pa s prostorskimi ureditvami, saj je prepoved kampiranja del prostorske strategije številnih slovenskih občin. Pa četudi se gre za najlepšo slovensko dolino."

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...