So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

»Smo kot Robin Hood, ki bankirjem izmika porscheje«

Čas branja: 5 min
09.11.2013  10:11
»Smo kot Robin Hood, ki bankirjem izmika porscheje«

KIRST KAARMAN
Kirst Kaarman, Transferwise

"Naše podjetje ima pravzaprav veliko korist od dogajanja v bančnem sektorju, saj je veliko ljudi nezadovoljnih s finančnimi institucijami. Tudi mi smo zelo nezadovoljni z dejstvom, kako stvari potekajo v bankah, in prav zato smo se odločili odpreti podjetje in poskusiti spremeniti sistem."

Londonsko podjetje Transferwise se je odločilo močno spremeniti, revolucionirati bančni sistem. Danes se uvršča med najzanimivejše start-upe na svetu. Zakaj o njem pišejo mediji, kot so New York Times, Forbes in Financial Times, smo poskušali ugotoviti v pogovoru s soustanoviteljem in izvršnim direktorjem podjetja Kristom Kaarmannom. Transferwise, v katerem so predvsem Estonci in Slovenci, sta januarja lani v Londonu soustanovila Estonca Taavet Hinrikus, prvi zaposleni v podjetju Skype, in Kristo Kaarmann, nekdanji svetovalec pri Deloittu. Osnovna dejavnost podjetja so mednarodni prenosi denarja, za kar uporabnik plača veliko manj kot v bankah in drugih organizacijah na tem trgu.

 Zakaj je vaš poslovni model poseben?

Ker smo odrezali srednjega posrednika. Povezujemo ljudi z ljudmi, ki želijo kupiti drugo valuto. Po domače, če imate evre in želite kupiti britanske funte, lahko prek naše storitve najdete človeka, ki želi s funti kupiti evre. In celotna zadeva je v primerjavi z bančnimi storitvami prek našega podjetja veliko cenejša.

Ali je vaše podjetje naslednji Lehman Brothers?

Ne. Lehman Brothers je propadel, ker je posloval tvegano. Naše poslovanje vsebuje minimalno tveganje, zato po mojem mnenju primerjava ni smiselna. Naša storitev je brez tveganja.

Vendar ste del »igre denarja«. Ali se imate za bankirja?

Ne, sebe in svojih sodelavcev nimam za bankirje. Mi želimo narediti alternativo zdajšnjemu bančnemu sistemu. Poslujemo na stičišču tehnološkega in bančnega sektorja. Bankirji nismo, ker si ne sposojamo in tudi ne posojamo denarja. Mi le omogočamo gibanje denarja.

Torej ste, recimo, polbančnik. Vseeno pripadate skupini ljudi, ki je trenutno na zelo slabem glasu v svetu. Veliko ljudi o bankirjih, recimo, nima dobrega mnenja. Vas je strah, ko se ponoči sprehajate po ulicah?

Ne. Naše podjetje ima pravzaprav veliko korist od dogajanja v bančnem sektorju, saj je veliko ljudi nezadovoljnih s finančnimi institucijami. Tudi mi smo zelo nezadovoljni z dejstvom, kako stvari potekajo v bankah, in prav zato smo se odločili odpreti podjetje in poskusiti spremeniti sistem. Torej, bolj so banke na slabem glasu, več strank imamo, saj ljudje nočejo več podpirati teh institucij. Ljudje so začeli kritično razmišljati o bankah, kaj bi se moralo v njih spremeniti in kakšne so pravzaprav druge možnosti.

Pavšalno bi lahko rekli, da se banke niso spremenile od srednjega veka. Je vaše podjetje del revolucije ali evolucije?

Dobra je primerjava s telekomunikacijskimi podjetji. Več desetletij so imela enak poslovni model in medcelinski klici so bili za uporabnike zelo dragi. In potem je prišel Skype. Ali je bila to revolucija ali evolucija? Težko je reči. Vendar je po mojem mnenju naše podjetje del revolucije, ker smo tretji igralec na trgu. Namesto da bi spremenili banke, smo ponudili alternativo.

 Bi lahko rekli, da je vaše podjetje »Pirate Bay«* bančnega sistema?

Ne, ker ima Pirate Bay težave z legalnostjo svoje storitve. Naše podjetje nadzorujejo vsi regulatorji v bančnem sektorju in izpolnjujemo vse zahteve. Pravzaprav bi rekel, da smo še bolj vpeti v regulative kot drugi igralci, ker smo mlado podjetje na trgu. Sami se vidimo kot robine hoode bančnega sistema, ker jemljemo velikim bankam in ponujamo storitve običajnim ljudem po veliko nižji ceni.

 Koliko uporabnikov imate?

Januarja letos smo imeli približno 1.500 uporabnikov. Število raste za okoli 20 odstotkov na mesec. Točnih današnjih številk vam ne morem dati, ker niso javne, vendar mislim, da lahko na podlagi povedanega sami izračunate.

 Koliko denarja se pretaka prek vaše storitve?

Opozoril bi na znesek, ki so ga naši uporabniki prihranili zaradi uporabe našega sistema. Prav danes zjutraj (intervju je bil opravljen 13. septembra 2012; op. a.) sem preverjal številke in prihranki naših uporabnikov se gibljejo okoli 800 tisoč evrov.

 Mesečno?

Ne, od ustanovitve podjetja. Vendar, ker smo mlado podjetje, vsak mesec zaznamo rast tudi na tem področju. Številka 800 tisoč evrov za nas pomeni znesek, ki smo ga »ukradli« bankirjem. Za lažjo predstavo znesek spremenimo v število luksuznih športnih avtomobilov, ki jih bankirji ne bodo imeli. Torej smo doslej »ukradli« okoli 40 porschejev ali pet lamborghinijev. In to je naš pogled na naše podjetje, več strank ko imamo in več denarja jim prihranimo, manj porschejev kupijo bankirji.

Januarja ste dobili 1,3 milijona dolarjev od skladov tveganega kapitala in poslovnih angelov. Zakaj jim je bilo vaše podjetje všeč?

Radi imajo ekipe ljudi, ki rešujejo velike težave. Večina start-upov rešuje težavice, kot sta rezervacija mize v restavraciji ali pa najem turističnih zmogljivosti. Ne razumite me narobe, pri reševanju teh vprašanj se obrača ogromno denarja. Vendar ostajajo nekateri veliki gospodarski sektorji, kjer je še veliko izzivov za start-upe. Od zdravstvenega, šolskega do finančnega sektorja. Reševati težave v teh panogah je za start-upe najtežje, saj je konkurenca velika, na trgu so močne regulative in kapitalski vložki za vstop na trg so ogromni. Našim vlagateljem je bila torej zelo všeč težava, ki jo želimo rešiti. Gotovo pa je svoje dodal moj soustanovitelj Taavet Hinrikus, ki ima veliko poznanstev v tem svetu zaradi Skypa. Reference odpirajo veliko vrat.

 Že načrtujete odhod iz podjetja oziroma prodajo svojega lastniškega deleža?

Ne.

 Kaj pa izdaja delnic (IPO)?

Ko bomo dovolj veliki, bomo mogoče razmišljali o tem. Vendar o IPO zdaj ne razmišljam. Dovolj zanimanja je med skladi tveganega kapitala in poslovnimi angeli, če bomo potrebovali sveža sredstva.

O vašem podjetju so pisali številni svetovni mediji, od Forbesa do Financial Timesa. Nedavno tožarjenje med Applom in Samsungom je razkrilo, da proizvajalec iphonov sploh ne vlaga veliko v promocijo podjetja in izdelkov, ker to zanj naredijo mediji. Kakšna je vaša izkušnja in kaj priporočate start-upom na tem področju? Kako pomembna sta trženje in oglaševanje?

V večini primerov start-upom ne bi svetoval, da namenijo veliko sredstev za trženje in piar. Naše podjetje je eksperimentiralo na tem področju, najeli smo celo agencijo, ki nam je pomagala pri pisanju sporočil za javnost. Vendar se to ni izkazalo kot dobra ideja. Če imate izdelek ali storitev, ki pritegne, bodo ljudje sami govorili o tem in mediji vas bodo sami poiskali. Start-up naj poskrbi predvsem za to, da bo na voljo medijem za vprašanja, intervjuje ... Ne pozabite pa na zgodbo, ki je zelo pomembna, saj pritegne zanimanje. Če rešujete velike težave, že imate dobro zgodbo.

V podjetju imate zaposlenih več Slovencev. Kako je delati z njimi?

Odlično. Slovenci ste zelo odločni, želite do konca izpeljati zadeve, ne sprejmete »ne« za odgovor in vedno želite v popolnost razumeti stvari. Ko rešujemo težavo, ga Slovenci želijo najprej do podrobnosti razumeti in potem rešiti. Take so vsaj moje izkušnje.

 Sem mlad Slovenec ali mlada Slovenka in nimam prihodnosti oziroma zaposlitvenih priložnosti v svoji državi. Želim pa delati za mlado podjetje, ki spreminja »igro«. Kaj moram narediti oziroma kako vas lahko prepričam, da dobim službo pri vas?

Start-upi zelo skrbno izbirajo svoje zaposlene oziroma sodelavce. Ker gre za majhne ekipe, večinoma do 10 ljudi, je vsak zaposleni zelo pomemben. Zaupanje in sposobnosti ljudi so zato odločilne. Morate biti odgovorni, motivirani, zavzeti. Kot vsak start-up pa želimo zaposlovati le »superzvezde«. Res morate biti dobri v nečem in to znati tudi pokazati. Za delo v start-upih se odločajo predvsem ljudje, ki imajo podjetja, kot so Google, Facebook ali banke, za preveč toga. Ter želijo spreminjati stvari. Predvsem zadnje je zelo močno čustvo.

 Kaj bi rekli Slovencem, ki sanjajo o start-upih?

Predvsem to, da naj razmišljajo o velikih trgih. Zelo lahko je narediti nekaj za majhen trg, kot sta Slovenija in Estonija. Vendar tako ne boste spremenili sveta. Za začetek vzemite EU za matičen trg, če nimate storitve ali izdelka, ki bi lahko uspel na svetovnem trgu. Torej, »think big« in učite se od ljudi, ki že imajo izkušnje. In ne odlašajte z odhodom v tujino. Če vam prvič ne uspe, poskusite znova. In znova.

*Pirate Bay je spletna stran, ki po mnenju založniške, filmske, glasbene in drugih industrij ter organizacij uporabnikom omogoča nezakonit prenos avtorsko zaščitenih vsebin. Večina analitikov uspeh spletnih trgovin, kot je Applova iTunes, ki so močno spremenile poslovne modele omenjenih gospodarskih sektorjev, pripisuje prav spornim spletnim stranem, kot je Pirate Bay

Članek je bil objavljen 2. oktobra 2012 na finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...