So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Če si dober, ti Facebook sam ponudi službo

Čas branja: 4 min
09.11.2013  09:12
Intervju: Če si dober, ti Facebook sam ponudi službo

mitja trampuš
Mitja Trampuš, Twitter, Facebook

"Pripravniška plača je v Silicijevi dolini dobra, skoraj na ravni redno zaposlenega inženirja začetnika. Podjetja, kot sta Twitter in Facebook, zanima samo znanje"

Doktorski študent interdisciplinarnega študija računalništva in matematike Mitja Trampuš, ki je zaposlen kot mladi raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani, se je ob izobraževanju želel preizkusiti tudi v gospodarstvu. Tako ga je pot leta 2011 za tri mesece vodila na prakso na Facebook, junija letos pa se je vrnil s trimesečne prakse na Twit­terju.

Kako ste prišli na Facebook?

Leta 2011, ko sem razmišljal o praksi, me je po srečnem naključju v elektronskem poštnem predalniku čakalo Facebookovo pismo. Zanimalo jih je, ali bi opravil intervju z njimi za delo pri njih.

 Torej je družba našla vas?

Tako je. V tujini se to dogaja zelo pogosto, predvsem v ZDA in Kanadi. Ko sem se pozneje pogovarjal s sodelavci na Facebooku, so vsi govorili, da jih pravzaprav »spemajo« podjetja s ponudbami za prakso.

In kako ste prišli »na radar« Face­booka?

Mislim, da so me našli predvsem zaradi računalniških tekmovanj. Povedali so le, da so me našli na internetu, več pa nisem spraševal.

 Je bil morda odločilen profil na spletnem družbenem omrežju LinkedIn?

Na LinkedInu imam samo osnovne informacije.

Vas je morda kakšen »headhunter« kontaktiral prek LinkedIna?

Hkrati s Facebookom me je snubil tudi ­Google, njihov »lovec na glave« pa me je poiskal na LinkedInu.

In zakaj ste se odločili za Facebook?

Ker je Facebook v primerjavi z Googlom manjše in agilnejše podjetje. Za Google se govori, da je že precej mastodontski.

 Kako poteka postopek zaposlitve pri Facebooku? Kakšni so bili koraki po prvih stikih?

Na začetku so bili intervjuji. Najprej z vodjo HR v podjetju, ki bolj ali manj le pove, da so najboljše podjetje na svetu in da moraš nujno delati zanje. Smisel prvega intervjuja je predvsem, da se uskladijo datumi za prihodnje intervjuje, ki jih opravljaš z inženirji. Po treh pogovorih z inženirji te, če si jim še vedno všeč, navadno povabijo v San Francisco. A ker sem iz Evrope, sem opravil še dva intervjuja po telefonu.

 In kako so intervjuji potekali?

Vsi so bili zelo tehnične narave. Zanima jih le znanje.

Je skrivnost, koliko so vas plačali?

Uradno je skrivnost. Plača je dobra, skoraj na ravni redno zaposlenega inženirja začetnika.

 Koliko pa je plačan redno zaposlen inženir?

Začne se pri 100 tisoč dolarjih bruto na leto, z nekajletnimi izkušnjami pa se dvigne za nekaj deset tisoč dolarjev. Lahko gre tudi za izkušnje, ki jih dobiš z delom pri doktoratu.

Kaj konkretno ste delali na Face­booku?

Večinoma sem programiral. Bil sem na oddelku za rudarjenje po podatkih. Kot pripravnik dobiš svoj manj pomembni vrtiček, in tudi če ti ne uspe, s tem ne ogroziš nobenega projekta. Če zamočiš, ni konec sveta. Na Facebooku sem dobil pet nalog, ki sem jih reševal. Tako sem recimo odkrival, ali »kraji«, ki jih ljudje sami vpišejo v sistem, po določenem času še obstajajo. Po domače, ko se prijavite v Facebook v neki lokal oziroma knjižnico, nastane v sistemu nov kraj. Ker pa jih veliko propade in na istem mestu zraste nova stavba, sem dobil nalogo najti najboljšo rešitev, da bi sistem sam odkrival takšne »mrtve« lokacije.

 Kako Facebook spodbuja ustvarjalnost?

Predvsem s »hack« dogodki, tam jim pravijo hackathon. Bistvo dogodkov je, da si posameznik ali ekipa izbere projekt, ki ga zanima, in ga potem razvija. Če je ideja dobra in je všeč tudi drugim zaposlenim, podjetje vloži v to več sredstev in poskuša projekt pripeljati do uresničitve. Zelo podobno je na Twitterju.

So dogodki odprti za javnost?

Na nekatere lahko pridejo tudi ljudje, ki niso zaposleni v podjetju. Zanje je dobra izkušnja, ker pridejo v stik s podjetjem, medtem ko Facebook dobi nove ideje ali pa le sveže poglede na trenutne.

Kakšen je odnos do zaposlenih? Ste lahko prišli do Marka Zuckerberga?

Trudijo se sicer imeti čim bolj »ploščato« ­hierarhijo. Do Zuckerberga ni mogoče priti, vendar je že takoj naslednji pod njim na voljo za vprašanja. Vsi vodilni pri obeh podjetjih imajo govorilne ure, na katere lahko prideš in vprašaš, kar želiš. Kako pa to deluje v praksi, ne vem, ker nisem nikoli izkoristil te možnosti.

 Kakšen je odnos do podjetništva? Če želijo zaposleni narediti podjetje, jih družba podpira?

Podjetništva ne spodbujajo neposredno, ga pa ne zavirajo. Je pa podjetnost med zaposlenimi zelo močna. Veliko inženirjev je ali prišlo iz start-upa ali ga šele razvijajo oziroma razmišljajo o odhodu v katerega izmed že delujočih. Skoraj vsi zaposleni imajo poleg službe en svoj podjetniški projekt. V pogodbi o zaposlitvi je tudi klavzula, v kateri piše, da vsaj še leto ali dve potem, ko boš zapustil podjetje, ne boš novačil svojih nekdanjih sodelavcev.

 Kakšno je bilo vaše znanje v primerjavi z vašimi sodelavci?

Bil sem povprečen po sposobnostih in zelen pri izkušnjah.

Po praksi na Facebooku ste se vrnili v Slovenijo, letos pa vas je za tri mesece in pol zaneslo na Twitter. Zakaj?

Spet sem želel delati v podobni »gospodarski« panogi.

 Kako ste prišli v podjetje?

Moja mentorja na ljubljanski fakulteti sta me vedno podpirala pri tovrstnih ambicijah. In ko sem povedal, da bi se preizkusil v podobnem podjetju, kot je Face­book, mi je eden izmed njiju, Marko Grobelnik, predlagal Twitter. Na tem omrežju namreč pozna inženirja, prek katerega sem pozneje oddal svojo vlogo in si tako zagotovil večjo vidnost.

 Kakšne so podobnosti oziroma razlike med Facebookom in Twitterjem?

Podjetji sta si zelo podobni. Obe podpirata čim bolj ploščato hierarhijo, zaposlene razvajajo s hrano, masažami, varstvom za otroke. V službi imaš tudi prho in ščetko za zobe. In obe podjetji želita biti kul. Karkoli že to pomeni.

 Kakšen je torej profil kandidata, ki ga takšna podjetja iščejo?

Imeti moraš vsaj nekaj končanih letnikov študija (smeh). Zahtevajo predvsem veliko znanja in zanesenjaštva. Pri programerjih cenijo še, da že imajo virtualno identiteto: da imaš spletno stran, na kateri imaš predstavljene svoje dosedanje projekte.

 Kaj bi svetovali mladim Slovencem, ki jih mika delo v enem od teh podjetij?

Naj se prijavijo! Tega mladi sploh ne počnejo, predvsem Slovenci ne. Podjetji sta v zadnjem času postali zelo mednarodni, a so tujci še vedno prej redkost kot ne. Takšna podjetja v Evropi ne iščejo zelo aktivno novih ljudi, a so odprta do tujcev.

 Zdaj ste spet v Sloveniji. Kaj sledi?

Končati moram doktorat v Ljubljani, potem pa se najverjetneje vračam v tujino. Sicer ne bežim iz Slovenije, a želim tuje izkušnje in znanje. Vsi zame privlačni delodajalci pa so v - Silicijevi dolini.

Članek je bil objavljen 30. avgusta 2013 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...