So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Družboslovka iz Ljubljane v tokijskem startupu

Čas branja: 5 min
08.11.2013  10:38  Dopolnjeno: 15.11.2013 08:01
Družboslovka iz Ljubljane v tokijskem startupu

Ljubljančanka Una Softić je dobro unovčila svoje znanje jezikov. Zgodba, ki sledi, je še zlasti spodbudna v času velike brezposelnosti mladih, med katerimi jih je tistih z diplomo iz družboslovja večina. Sedemindvajsetletna Una Softić, diplomirana primerjalna jezikoslovka ter profesorica hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika, si je že med študijem delovne izkušnje nabirala v slovenskih in tujih podjetjih, v letu absolventskega staža pa je začela slediti razpisom za študijske prakse v tujini in našla pripravništvo v münchenski podružnici ameriškega izdelovalca polprevodnikov in mikroprocesorjev za osebne računalnike Intel. Absolventka jezikoslovja se je prepoznala v opisu dela pri poslovnem razvoju Intelovih softverskih orodij in merilih, ki so ustrezala njenim večletnim izkušnjam v trženju in prodaji. Prijavi na razpis je sledilo nekaj telefonskih pogovorov in testiranj prek spleta, končni pogovor na sedežu podjetja ter več tednov urejanja administrativnih formalnosti. Na vprašanje, kako premaguje razdalje, odgovarja: »Malce več kot 400 kilometrov med Ljubljano in Münchnom je majhna razdalja, ko se enkrat napotiš od doma, pa vidiš, da je svet res izjemno majhen. Že med prakso sem službeno veliko potovala po Evropi in ZDA, se pogosto vračala domov ter ugotovila, da je mogoče tudi za 'konec tedna' iti v Tokio. Ko sem dobila ponudbo za delo na Japonskem, je iz radovednosti in ugodnih pogojev nisem mogla zavrniti.«

V tokijski četrti Šibuja
Niša v slabem znanju tujih jezikov Japoncev

Una je v japonskem start-upu anydooR Inc. zaposlena kot vodja globalnega razvoja spletnega prevajalskega portala Conyac, ki povezuje laične prevajalce z iskalci kratkih in enostavnih prevodov. Na Japonskem je takšna storitev zelo priljubljena, saj so le redki poslovneži vešči komuniciranja v tujem jeziku. »Ker se naše storitve počasi razširjajo na tuje trge, največ časa preživim med Tokiom in San Franciscom, kjer smo odprli nove pisarne. Delo obsega strateško načrtovanje, oblikovanje trženjskih kampanj, prodajo ključnim kupcem in sodelovanje s strateškimi partnerji. Industrija se nenehno spreminja, zato sledimo smernicam in izboljšujemo storitve. Sodelujemo z raziskovalnimi centri za strojno prevajanje, zato se tudi sama izobražujem na področju strojnega prevajanja in jezikovnih tehnologij nasploh. Kot predstavnica podjetja se pogosto udeležujem poslovnih dogodkov. Trenutno iščemo vlagatelje serije A, zato redno predstavljam naše ideje, rezultate in načrte na tekmovanjih start-upov. Zaradi konferenc v Luksemburgu in Nemčiji sem imela letos priložnost ostati v Evropi dlje časa, kar sem izkoristila tudi za obisk Slovenije. Družina in prijatelji mi pomenijo vse,« razlaga Una.

Japonska delovna etika

Delovanje japonske družbe temelji na piramidi kulturnih vrednot, kar se kaže na vsakem koraku, tudi v poslu. Ohranjanje družbene harmonije - »va« - je izjemnega pomena, ponazarja način razmišljanja, družbo brez konfliktov, japonski menedžerji pa v njem vidijo vzrok svojega uspeha. Kolektivni duh in konsenz skupine imata prednost pred posameznikom, zato poudarjanje lastnega mnenja in ega nikakor ni dobrodošlo. K temu je treba dodati posebnosti japonskega komuniciranja, ki je posredno izražanje pripeljalo do skrajnih meja in zahteva od sogovornika nenehno branje med vrsticami.

Delavci so na splošno pod večjim psihičnim pritiskom zaradi upoštevanja vseh družbenih norm, kar dokazuje tudi izraz karoši, kar pomeni smrt zaradi prenapornega dela.

»V nekaterih primerih je takšen odnos do življenja in dela res občudovanja vreden, a po drugi strani Japonci prav zaradi tega niso naklonjeni sprejemanju odločitev, kar lahko povzroči zamudne poslovne procese in izgubljanje dragocenega časa v nedorečenosti. Veliko vlogo ima tudi hierarhična lestvica. Samoumevno je, da delavci ostajajo v službi dlje kot njihovi nadrejeni, da dokažejo svojo lojalnost, ki je pogosto pomembnejša od poslovnih rezultatov. Zelo pogosto se sodelavci po službi družijo v restavracijah in barih v okolici pisarn in noč končajo v enem od številnih barov s karaokami. Te noči so izjemno zabavne, a so hkrati lahko zelo naporne, saj se zamujanje na delovno mesto naslednji dan ne dopušča. Od delavcev se pričakuje popolna predanost, in čeprav večinoma imajo dodeljen dopust, ga bodo uporabili le v izjemnih primerih - bolniški dopust navadno ni dodeljen posebej, zato se prosti dnevi hranijo v ta namen. Delavci so na splošno pod večjim psihičnim pritiskom zaradi upoštevanja vseh družbenih norm, kar dokazuje tudi izraz karoši, kar pomeni smrt zaradi prenapornega dela, česar doslej še nisem zasledila pri nobeni drugi kulturi. Pripomnila bi, da njihovo zdravstveno in pokojninsko zavarovanje deluje brezhibno in sem tudi sama kot tujka deležna enakih pravic kot državljani Japonske. Administrativni postopki so ponavadi zelo dolgotrajni, a je na Japonskem mogoče z veliko časa doseči ogromno, ljudje so ustrežljivi in predani svojemu delu.«

Nemci učinkoviti, Japonci si vzamejo čas

Evropejci vidimo Nemčijo in njeno delovno etiko kot nekakšno evropsko različico Japonske, medtem ko naša sogovornica pravi: »Nemci so znani po učinkovitem delu, saj naloge opravijo po vnaprej določenem načrtu in v času, ki so si ga za to odredili. V Nemčiji sem pogosto ostajala v pisarni dolgo v noč zaradi pisanja diplomske naloge in lahko potrdim, da v nočnih urah v velikanskem poslovnem kompleksu res ni bilo žive duše. Sam nadrejeni mi je dostikrat rekel, da z nadurami delavci pokažejo le svojo nesposobnost obvladovanja nalog. Nedvomno je najbolj opazna razlika dojemanje delovnega časa. Medtem ko Nemci opravijo svoje naloge hitro in učinkovito, si Japonci vzamejo čas za postopek preverjanja odločitev. Obstajajo pa tudi nekatere podobnosti, kot je ljubezen do točnosti in upoštevanja pravil. Med vsemi evropskimi narodi tukaj bi rekla, da se Nemci še najlaže privadijo japonskemu življenju,« delo v Nemčiji in na Japonskem primerja mlada Ljubljančanka.

Zanimivo je, da je ena najbolj priljubljenih sladic na Japonskem »baumkuchen«, ki je tja očitno prišel iz Nemčije. Tudi japonski Oktoberfest je pomemben dogodek, kjer ob pravem bavarskem pivu postrežejo klobase z jedilnimi palčkami.

Tomosovi mopedi niso neznanka na tokijskih ulicah.
Tomosovi mopedi niso neznanka na tokijskih ulicah.

Tomos bolj znan od Slovenije

Una pravi, da jo je presenetilo, koliko Japoncev pravzaprav pozna Slovenijo, predvsem Blejsko jezero in Postojnsko jamo. Njun obisk je obvezni del petdnevne ture po Balkanu, med katero obiščejo večino turističnih znamenitosti, ki jih srečamo na poti med Benetkami in Dubrovnikom. »Nam se prepotovati toliko zanimivih krajev v tako kratkem času ne zdi smiselno, a Japonci niso vajeni daljših odsotnosti z delovnega mesta, zato je takšna oblika turizma optimalna. Slovenija jim je všeč, ker je majhna, a bogata z naravno in kulturno dediščino. Lani sta Slovenijo med mlajšimi Tokijčani dobro promovirala tudi didžeja Umek in Valentino Kanzyani, ki sta poskrbela za odlični zabavi v eni najslavnejših diskotek na Šibuji. Umek se s svojim didžej setom v mesto vrača konec novembra in prijatelji Japonci so mi sporočili, da že komaj čakajo 'slovenski žur'.«

Ob tem sogovornica dodaja: »Tudi Tomosovi mopedi niso neznanka na japonskih ulicah. Prek spletnega portala sem dobila rabljen moped v nedelujočem stanju zastonj. Po popravilu in pridobitvi vozniškega izpita sem se tako skoraj vsako jutro z veseljem vozila v službo s čudovitim mopedom po imenu Boštjan. Ker je Tomos slavnejši od Slovenije, me je sodelavec enkrat predstavil znancem z: 'To je Una, prihaja iz Tomosove države.' To se mi je zdelo kul in pozitivno, še posebej, ker je bila v tistem času Slovenija v tujih medijih obravnavana zaradi težav. Lepo se mi je zdelo, da lahko primeri uspešnega gospodarstva zasenčijo politične škandale miniaturne države,« je še povedala sogovornica.

V svetu, ki z globalizacijo in razvojem komunikacijskih tehnologij postaja vse manjši, še zmeraj obstajajo ovire, babilonski stolp, zgrajen iz jezikovnih in kulturnih razlik. Zdi se, da je mlado podjetje anydooR prav v tem zaznalo izziv in začelo pisati zgodbo o uspehu Conyac. Gre za spletni prevajalski portal, ki sta ga leta 2009 zasnovala Naoki Jamada in Tomohiro Kikuči, pozneje pa se jima je pridružil še Tohru Hašimoto. Vsi trije so bili pred tem zaposleni v korporaciji NTT, prav tako so vsi trije končali študij v ZDA. Danes ima anydooR 25 redno zaposlenih, med njimi je tudi Una Softić. Spletni portal so poimenovali po čudežnih žele bombonih iz japonske rastline »konjaku«, katerih zaužitje junakom priljubljene japonske risanke Doraemon omogoča sporazumevanje v kateremkoli jeziku. V bazi prevajalcev podjetja je mogoče najti približno deset tisoč oseb z vsega sveta, ki prevajajo v več kot 60 jezikov. Cene njihovih storitev se gibljejo med tremi dolarji za krajši prevod in sto dolarji, kolikor znaša naročnina na mesečni paket storitev.

Gre za nekakšno prevajalsko različico družbenih omrežij, alternativo tradicionalnim prevajalskim agencijam, ki uporabnikom zagotavlja še vedno kakovosten, a hitrejši in predvsem cenejši prevod. Stranke lahko pričakujejo, da bo prevod dostavljen v največ nekaj urah, njegovo pravilnost in kakovost pa bodo pred oddajo večkrat preverili drugi prevajalci iz Conyakove baze. Bolje bodo prevajalca ocenili drugi prevajalci, več dela mu bodo posredovali.

Med njihovimi strankami prevladujejo japonska podjetja, predvsem oglaševalske agencije, medijske hiše, turistični portali in spletne trgovine.

Podjetje se počasi širi, vendar se še vedno zanaša na podporo vlagateljev. Decembra 2011 so od japonskih skladov tveganega kapitala zbrali okoli 300 tisoč dolarjev, avgusta letos pa še 600 tisoč. Letos naj bi imeli okoli 300 tisoč dolarjev dobička. Ob pisarnah v Tokiu in San Franciscu načrtujejo širitve na nove trge, zato v prihodnjem letu upajo na dodatno naložbo serije A.;">Prevajalski Facebook

Robert Maxwell, nepokriti čeh 058

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...