So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Etični heker, ki ne mara vlad

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj
 
Čas branja: 5 min
08.11.2013  10:25  Dopolnjeno: 08.11.2013 15:00
Etični heker, ki ne mara vlad

Več iz teme:  
kripto >
Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Švicar Marco Ricca po naročilu švicarskih bank preizkušal njihove varnostne sisteme, pot pa ga je potem zanesla v podjetništvo. V zadnjih desetih letih je ustanovil dve podjetji in obe že prodal: podjetje Ilion Security leta 2008, podjetje Satorys pa švicarskemu tehnološkemu konglomeratu Ruag leta 2012. Prodajnih številk ne izdaja. »Lahko pa povem, da je bila cena približno sedemkratnik prihodkov,« je skrivnosten. Za pogovor smo ga ujeli prejšnji teden, ko je bil na poti v Beograd na drugo regionalno konferenco združenja evropskih študentov za svobodo.

"Splet oziroma informacijska doba ne bo prinesla povsod navzoče države ali Big Brotherja, temveč več
"Splet oziroma informacijska doba ne bo prinesla povsod navzoče države ali Big Brotherja, temveč večjo svobodo posameznika." Marco Ricca

Kaj sploh je etični heker

»Pridevnik etični smo morali dodati, ker se je v javnosti zasidralo negativno razumevanje besede heker. Drugače je etični heker človek, ki se bojuje za svobodo in ne krši zakonov,« poudarja Ricca, ki je tudi izvoljen funkcionar pri mednarodni organizaciji Geneva's Data Protection Committee in član inštituta Libéral. Med svoje dosežke šteje tudi sodelovanje pri izdelavi tehnologije za pomoč uporabnikom pri izmikanju cenzuri za organizacijo Reporters Sans Frontières (Novinarji brez meja). Zase pravi, da je klasični liberalec, etični heker in podjetnik, kar je po njegovem mnenju logična posledica lastnega iskanja svobode in samouresničitve. »Gre za podobno miselnost, kot jo ima, posplošeno rečeno seveda, vzhodnoazijska filozofija. Samouresničitev pomeni, da zaupate lastni ustvarjalnosti in pameti. Vendar brez svobode ne gre. Svoboda misli je svoboda na točki nič. Mislite sami zase ali pa vas bodo ves čas manipulirali drugi. Če nisi intelektualno svoboden, ne moreš nikoli res biti svoboden,« poudarja Ricca.

Nauki Wikipedie

»Moj cilj je povečati blaginjo, tako lastno kot drugih ljudi okoli mene,« poudarja Ricca, ki priznava, da je dolga leta razmišljal, kakšen je najučinkovitejši sistem za dosego tega cilja. In našel ga je v svobodi. »Ne gre za ideologijo niti za moralo. Gre za pragmatično ugotovitev. Ljudje, ki so svobodni, so bolj učinkoviti,« razlaga sogovornik in ob tem navaja anekdoto o Wikipedii. Eden izmed ustanoviteljev te spletne enciklopedije je namreč enkrat opozoril, da ima Wikipedia eno napako: v teoriji ne deluje, deluje le v praksi. »Prav svoboda je odločilen dejavnik za uspeh Wikipedie, ki je danes nekajkrat večja od enciklopedije Britannice,« opozarja Ricca. »Človeštvo gradi kompleksne sisteme bolje, ko je odločanje decentralizirano. Družbeni sistem je eden izmed najbolj zapletenih sistemov in menim, da bi deloval veliko bolje, če ne bi bil plansko voden.«

Konkurenca Facebooku

Zasebnost na internetu je v zadnjih dveh letih, še posebno z afero NSA in ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna, postala žgoča tema v zahodnem svetu. Pa res nihče ni prej vedel, kaj se dogaja? »Seveda se je vedelo, večina stvari, ki jih dela NSA, ima zakonsko podlago. Vsi smo torej gledali, kako se sprejemajo zakoni, ki omejujejo svobodo posameznika,« meni Ricca, ki razloge za povečanje zanimanja javnosti za to problematiko vidi predvsem v personifikaciji vpletenih. »Zdaj poznamo vsaj nekatera imena ljudi, ki stojijo za temi dejanji. Poznamo imena programske opreme in vemo, kako so z njo nadzorovali prav določene ljudi z imenom in priimkom.« Vendar se ljudje po Ric­covem mnenju še vedno ne zavedajo, kaj je zasebnost na spletu.

»Zasebnost in varnost sta še vedno nepomembna dejavnika, ko se ljudje odločajo, katero programsko rešitev bodo kupili oziroma uporabljali. S tem mislim tako na spletne kot na 'off-line' rešitve,« opozarja. Ker je zagovornik svobodnega trga, meni, da bo šele povpraševanje uporabnikov odprlo trg za rešitve, ki na prvo mesto postavljajo zasebnost in varnost. Tehnične rešitve so danes že razvite, niso pa v množični uporabi. »Uporabniki moramo zahtevati od podjetij, da bolj cenijo varnost naših zasebnih podatkov. Menim, da bo zelo kmalu ta varnost postala konkurenčna prednost podjetij. Tako utegne tudi Facebook, če seveda ne bo podjetje samo zaznalo sprememb na trgu, kmalu dobiti močno konkurenco v obliki spletnih družbenih omrežij, ki bodo varovala svoje uporabnike,« meni Ricca.

Ključen je ključ

Prav v podjetjih, ki bodo ljudem omogočala večjo zaščito zasebnosti, Ricca vidi nov poslovni izziv. Njegov naslednji podjetniški projekt bo namreč graditev kriptografskega sistema za prenos podatkov, ki bo hkrati zadovoljeval državne ustanove in ščitil zasebnost uporabnika, tudi pred temi ustanovami. »Če so podatki dovolj dobro zaščiteni in te zaščite ni mogoče razbiti, potem potrebujete za branje teh podatkov ključ. Če ste Google, pač ta ključ daste vladi. Jaz pa želim narediti spletno oblačno rešitev, ki bo decentralizirana, strežniki bodo torej postavljeni v čim večjem številu držav. Tako bo recimo ameriška vlada morala z nalogom od vsake države posebej zahtevati, da prek sodnih poti pridobi ta ključ. Za vlade, ki želijo nadzirati pretok informacij in posledično življenja državljanov, stvari tako postanejo veliko bolj počasne,« svojih ambicij ne skriva Ricca, ki načrtuje, da bo na začetku oblačna storitev na voljo vsaj v 180 državah.

So gesla mrtva?

»Ljudje velikokrat napačno razmišljajo o varnosti binarno: ali si varen ali nisi. To je napačno razmišljanje. Recimo sam lahko brez težav vdrem v spletno banko, pa jo kljub temu uporabljam. Pomembno se je torej zavedati, da je varnost vedno kompromis med prožnostjo, uporabnostjo in svobodo,« razlaga Ric­ca. Uporabniki se morajo zavedati tveganja in razumeti možnosti zlorab. Medtem ko se ljudje zavedamo nevarnosti, ki nam grozijo v realnem svetu, kot je avtomobilska nesreča, pa nevarnosti v digitalnem svetu ne razumemo. »Vsi vedo, da avta ni varno voziti 250 kilometrov na uro. Varnosti ne smemo gledati z dogmatskega stališča, z vidika strahu,« poudarja sogovornik.

V začetku tega leta je revija Wired razglasila »smrt« gesel, podobno sporočilo prihaja tudi iz Googla. Pa je to res? »Gre za dogmo. Podjetja so razvila novo tehnologijo, v tem primeru biosenzorje, ki lahko nadomesti gesla. In zdaj želijo to prodajati,« pravi Ricca, ki ob tem opozarja na odpor ljudi do prenašanja takšnih informacij. »V Švici se biosenzorji niso obnesli, ker ljudje niso hoteli svojih prstnih odtisov dajati na voljo bankam.« Gesla so sicer res nezanesljiva, vendar bodo o tem, kaj se bo prijelo, na koncu odločili uporabniki.

Prelisičiti državo

Kako se lahko danes zaščitimo na spletu? »Vprašanje ni samo varnost na internetu, temveč varnost pred vplivom držav na splošno,« meni Ric­ca, ki v državnem nadzoru nad prebivalci vidi vojno napoved. »Vendar lahko države prelisičite. Uporabljajte bitcoin kot plačilno sredstvo in podobne rešitve,« svetuje Ricca in poudarja, da prvič v zgodovini lahko človek fizično živi v državi in hkrati uide njenemu nadzoru. »Ni se vam več treba preseliti v pragozd,« dodaja v smehu. Popolna nevidnost seveda ni možna, vendar obstaja preprosta rešitev. »Države, tako kot podjetja, večinoma delujejo po načelu stroškov. In s sodobno tehnologijo lahko državi močno otežite njen nadzor nad vami, kar tudi zvišuje ceno tega nadzora. Ti stroški se lahko dvignejo na take vsote, da bodo obveščevalne ustanove prisiljene omejiti svoj nadzor.«

Vsevedne korporacije

Kaj pa korporacije, kot je Facebook, ki vedo vse o nas? Ali niso večja grožnja od držav, ker jih žene sla po dobičku? »Dokler imamo prosti trg in posledično konkurenco, me ne skrbi. Za primer: če vam ni všeč trgovski center, kjer vas povsod snemajo, pač ne boste hodili tja. In potem bodo verjetno taki centri kamere umaknili, če ljudje ne bodo več prihajali k njim. Na spletu bo, takoj ko bosta varnost in zasebnost postali konkurenčna prednost, nastalo veliko novih rešitev in uporabniki bodo na koncu odločili, katera bo preživela,« pripoveduje Ricca in takoj pristavi, da kamere na javnih krajih niso isto kot kamere v zasebnih trgovskih centrih. »Država ima pač monopol nad tem in takim kameram ni možno ubežati. Pomembna je svoboda izbire. Pri korporacijah jo imaš, pri državi pa ne.«

Internet in svoboda

Kakšna bo torej prihodnost in kakšna je vloga interneta v njem? »Internet ni nič drugega kot izum, ki je znižal stroške ustvarjanja in distribucije idej in informacij. Doslej smo imeli dva taka dogodka v človeški zgodovini, izum pisave in izum tiskarskega stroja. In zgodovina razkriva, da sta obe 'tehnologiji' povzročili rušenje dotedanje ureditve in ljudem prinesli večjo svobodo. Da to dela tudi internet, se kaže v vse večjem zatiranju blogarjev in drugih ustvarjalcev vsebin v policijskih državah po svetu ter željah teh držav, da vse skupaj nadzorujejo. Vendar so to ne da, kar dokazuje tudi kitajski požarni zid, ki zaposluje sicer neverjetnih dva milijona ljudi,« razlaga Ricca. Državam torej ne bo uspelo ustaviti napredka, ki ga prinaša internet. Po njegovem mnenju splet oziroma informacijska doba ne bo prinesla povsod navzoče države ali Big Brotherja, temveč večjo svobodo posameznika. »Tudi če NSA nekako začne nadzorovati recimo omrežje Tor, bomo pač naredili novega,« je optimističen Ricca.

Članek je bil objavljen 8. novembra na Finance.si. 


Več iz teme:  
kripto >

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...