So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenski startupi in konkurenčnost 2013

Čas branja: 3 min
07.11.2013  14:46
Slovenski startupi in konkurenčnost 2013

Tudi letos so fantje okoli Silicijevih vrtičkov zbrali pregled slovenskih startupov. Zaključki so pričakovani, startupi cvetijo. Ne gre za statistični pregled, ampak za seštevek znanih podjetij. Zato je verjetno, da so realne številke bistveno večje. Torej če poznamo 150 podjetij, kjer je 1.400 zaposlenih mladih je skupna številka verjetno vsaj še enkrat večja.

Na drugi strani so letos slovenski startupi dokazali, da se lahko kosajo s komerkoli na svetu. V navečji pospeševalnik Wayra so se letos uvrstili 3 slovenski startupi (20 izbranih od 3500 prijav). V dveh največjih tekmovanjih na svetu sta zmagovalca slovenska CubeSensors* in Layer. Celtra, Zemanta* in drugi so letos objavili nove investicije, iz tujine. Po ustnem preštevanju so slovenski startupi pridobili 53 milionov USD investicij, večino v tujini. Samo na platformah za zbiranje sredstev KickStarter in IndiGoGo je letos nastopilo 12 slovenskih startupov, pa še nekaj s svojimi neposrednimi prodajami. Do septembra je nekaj slovenskih uspešnih podjetij financiralo slovensko startup hišo v San Franciscu, ki je bila odlično obiskana. Uradniki se seveda niso premaknili, da bi pomagali pri tem projektu. Bi pa prišli na obisk.

Kot sem že pisal, se pri nas vspostavlja industrija mladih, ki jo ignoriramo. In zato se mladi zdaj že množično izseljujejo. Največji startupi Slovenije že selijo svoje inženirje v San Francisco, New York in London, ker drugače enostavno ne gre več. Okolje je nekonkurenčno, predvsem z okolji ki so v Londonu, Dublinu in drugje.

Na drugi strani imamo pa tiste, ki naj bi skrbeli za okolje. V Sloveniji naj bi bilo 6 družb tveganega kapitala, od katerih le ena resno investira: RSG. A žal tudi Jure Mikuž z vsemi svojimi napori ne more sam držati trga pokonci. Ostali investitorji, kljub podpori države ostajajo praktično nevidni. Angeli so prenehali poslovati, razen nekaj malih izjem kot so Jugo Petković, Borut Rismal in še nekaj drugih. Dolgo napovedovani mikro sklad v katerega naj bi investirali zelo vidni svetovni investitorji se vleče že leto in pol, tudi tokrat po lastni krivdi, ker se sami ne zmigamo.

Državno sponzorirani inkubatorji delajo po svoje, se trudijo a učinki bi lahko bili boljši. Kot mi je pred časom razložil eden od organizatorjev so oni 'facilitatorji', da ostalo bi morala pa zorganizirati skupnost. Razlika je v tem, da so prvi za to plačani, drugi pa ne. Edini zasebni inkubator/pospeševalnik Hekovnik že nekaj let deluje na moralni pogon. Kljub zelo pozitivnim signalom iz SPS in pripravam, da se bo vendarle nekaj zgodilo, se zadeve še kar vlečejo in ustavljajo na 'višjih inštancah'. Lansko leto je štartal TSstartup*, inkubator ki ga je financiral Telekom Slovenije, a so se tudi tam odločili, da ga po dveh uspešnih generacijah ustavijo, zaradi varčevanja.

Na najvišji ravni v državi je pa tako, da odgovorni na pozive ne odgovarjajo. Moje pismo mandatarki je ostalo brez odgovora. Minister za gospodarstvo razmišlja o tem kako je na voljo 500 mio EUR za zagon gospodarstva, NLB iz tega naslova dodeli 30mio EUR Gorenju in se na tiskovki hvalijo, da je to tudi za ohranjanje delovnih mest. To je toliko, kolikor so slovenski startupi zbrali denarja v celi zgodovini! Minister za šolstvo ima polne roke s šolstvom, sindikati in zakonodajo, internet in nova ekonomija ga zanimata bolj malo. Mlada podjetja z visokoizobraženimi mladimi, ki ne dobijo zaposlitve in se preizkušajo v podjetništvu ne zanimajo nikogar. Pa bi jih morala.

Slovenija ima cca. 300 registirani ribičev. A ker je komercialno ribištvo statistična kategorija se s tem sistematično ukvarjamo, spremljamo, dobivamo sredstva in smo ponosni, da imamo ribolov. Ministrstvo za kmetijstvo se z njimi aktivno ukvarja, me pa zanima, če kdo odgovarja s svojo službo, ko strategija ali ukrep ne deluje.

Zadnjih nekaj let startupi dokazujejo, da so resna industrija, ki prinaša zaposlitve, kapital in ponaša slovensko ime v svet. Slovenski startupi zaposljujejo ali bodo v kratkem zaposlovali cca. 3000 ljudi. Ko ne uspejo v svojem projektu, ostanejo brez službe in morajo početi nekaj drugega. Zato naredijo vse, da uspejo. Tisti, ki naj bi skrbeli za okolje, so pripeti na državne plače in jih zanima predvsem to, kako jih bodo obdržali.

Vse leporečje ne pomaga nič, če ni rezultatov. Slovenski podjetniki odhajajo v tujino, tuji ne prihajajo k nam. In to je vse kar šteje. Slovenski startupi so očitno konkurenčni v svetu, slovensko okolje pač ne.

* razkritje: sodelujem pri Zemanti, CubeSensors in TSstartup

Blog je bil objavljen 6. novembra 2013 na osebnem blogu Aleša Špetiča.

Aleš Špetič je podjetnik.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...