So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Programirana negativna selekcija na slovenskih javnih univerzah

Čas branja: 5 min
05.11.2013  13:31
Programirana negativna selekcija na slovenskih javnih univerzah

Novi rektor Univerze v Ljubljani (UL), profesor doktor Ivan Svetlik, je za sobotno prilogo Dnevnika izjavil, da na UL pripravljajo nove mehanizme, ki bi odpravili anomalije v zvezi z zaposlovanjem novih docentov in profesorjev. Po novem naj bi UL prosta delovna mesta objavljal doma in v mednarodnem okolju, v razpisnih komisijah pa naj bi bili tudi zunanji člani in po opravljenem izboru bi napisali poročilo, iz katerega bi bili razvidni merila in uvrstitve kandidatov.

Prizadevanja za izboljšanje postopkov novih nastavitev na profesorska mesta na UL so nujna, saj zdajšnji sistem spodbuja samovoljo dekanov in predstojnikov v interesu različnih lobijev. Prejšnja rektorica UL, profesorica doktorica Andreja Kocjančič, je sicer uvedla tako imenovane mednarodne razpise, ki pa so bili »mednarodni« večinoma samo po imenu, saj se predhodno neobveščeni in kandidati niso mogli pravočasno habilitirati.

Dozdajšnja pravila UL in njegovih fakultet dopuščajo osemdnevne (8) »mednarodne« razpise. Izbira meril in izbira članov komisije sta v celoti prepuščeni dekanom fakultet brez potrditve rektorja ali senata fakultete. V obvestilih neizbranim kandidatom ni treba argumentirano utemeljiti izbire niti navesti uvrstitve kandidatov. Pritožba zoper izbiro ni možna, razen odškodninskega zahtevka prek sodišča, ki pa ne more razveljaviti predhodne izbire. Tako so na UL na razpisano profesorsko mesto brez težav izbrali slabšega kandidata. Nepotizem, diskriminacija in negativna selekcija pa so tako rekoč uzakonjeni in celo pravno zaščiteni.

Če pa si morebiti drzne kakšen član komisije za izbiro novega profesorja opraviti resno analizo kandidatov, lahko dekan fakultete v imenu rektorja brez resne argumentacije razpis razveljavi. Kandidate o neizbiri oziroma razveljavitvi razpisa obvestijo z enim stavkom. Po večkrat ponovljenih razpisih, ko jim le uspe izbrati »svojega« kandidata, pa se neizbranim kandidatom vnovič pošlje dopis v enem stavku brez vsakršne obrazložitve meril in razvrstitive kandidatov. Rangiranja kandidatov večinoma v resnici niti ne opravijo, saj je izbrani kandidat znan vnaprej.

 Neupoštevanje mednarodnih navad in norm

 Na UL torej za izbore na profesorska mesta ne upoštevajo običajnih meril in zahtev, ki so v navadi na resnih tujih univerzah ali v uspešnih razvitih državah, temveč so tudi merila za vsak izbor posebej prepuščena dekanu in se lahko prilagajajo vnaprej izbranemu kandidatu. Na primer, na Medicinski fakulteti (MF) UL člen pravilnika o organizaciji in delovanju MF določa, da za pomoč pri delu komisije za izbor kandidatov dekan izda ustrezna navodila. Upoštevanju resnih mednarodnih meril za izbiro univerzitetnih učiteljev se lahko tako v celoti izogne.

Negativna selekcija na UL je programirana ter dobro podprta z veljavnimi pravilniki in zakonodajo Republike Slovenije (RS), kar je bilo po mojem mnenju narejeno načrtno v zadnjih, približno desetih letih. Člen v ustavi o avtonomiji univerze v zdajšnji zelo splošni obliki se izkorišča za opravičevanje negativne selekcije in drugih nepravilnosti. V dozdajšnji obliki ta člen ustave dejansko zatira zgodovinsko pogojeno avtonomijo univerzitetnih profesorjev.

Zato bi ga bilo treba nadomestiti z ustreznim členom o avtonomiji univerzitetnih profesorjev pri izbiri načina predavanj in izbiri raziskovalnega dela, ki bi ustrezalo tradiciji na evropskih univerzah.

Slovenske javne univerze večinsko financirajo davkoplačevalci, torej morajo ustrezne državne ustanove nadzorovati racionalno porabo davkoplačevalskega denarja na javnih univerzah. Med drugim tako, da se na ravni države postavijo zakonska osnova in minimalne zahteve za izbiro profesorjev na slovenskih javnih univerzah in predpiše postopek izbire z rangiranjem, ki bo čim bolj onemogočil negativno selekcijo, diskriminacijo, korupcijo in nepotizem. Enako velja za minimalne zahteve za učiteljske habilitacije na slovenskih javnih univerzah, ki so trenutno nižji kot pogoji za doktoriranje na skandinavskih univerzah.

 Kako pa v Nemčiji

V Nemčiji so približno sočasno, ko so izvedli druge reforme, ki jim omogočajo zdajšnji uspešen večletni gospodarski razvoj, izvedli tudi reformo visokošolske zakonodaje. Med drugim so uvedli raziskovalne univerze (ki jih bolje financirajo), odpravili stare profesure C4 in C3 ter jih nadomestili z novimi, ki zahtevajo več raziskovalnih rezultatov tudi po zasedbi profesorskega mesta. Tako kot v nemškem socialnem sistemu in gospodarstvu je tudi v nemškem visokošolskem prostoru reforme narekovala država, in ne univerze. Samonadzor pač ne deluje, kar smo spoznali tudi v jugoslovanskem samoupravljanju. Zaradi omenjenih reform nemške visokošolske zakonodaje na ravni države nemške univerze cvetijo in tudi izdatno prispevajo k razvoju nemškega gospodarstva. V Sloveniji pa smo po izvozu visokotehnoloških izdelkov in pri uvrščanju univerz opazno zaostali tudi za nekdanjimi državami vzhodnega bloka, kot sta Poljska in Češka. Nasprotno pa je število nemških univerz na lestvici najboljših letos prvič preseglo število univerz iz Velike Britanije.

 Zaostajanje za Češko, Poljsko in drugimi

Kot je slovenska zakonodaja omogočala delitve tajkunskih posojil nesposobnim direktorjem brez upoštevanja sposobnosti in znotraj politično-mafijskih navez, tudi veljavna visokošolska zakonodaja in pravilniki na javnih univerzah omogočajo izbiro slabših kandidatov brez ustreznega upoštevanja mednarodnih meril kakovosti in poštene izbire. Uzakonjenega sistema negativne selekcije na slovenskih javnih univerzah se ne da spremeniti s predlogi univerz, temveč je treba tako kot v Nemčiji od zunaj ustrezno spremeniti visokošolsko zakonodajo.

V preteklosti se je v Sloveniji ob izbiri slabšega kandidata na profesorsko mesto neizbrani kandidat lahko pritožil na podlagi takratnega zakona o javnih uslužbencih, ki je zahteval izbiro najboljšega kandidata. Zdaj pa pod krinko »avtonomije univerze« izbire slabšega kandidata na profesorsko mesto na slovenskih javnih univerzah zakonsko ni možno preprečiti. To je nedopustno, saj javne univerze večinoma financirajo davkoplačevalci. »Avtonomija univerze« ne more biti opravičilo za zakonsko in s pravilniki podprto negativno selekcijo in zapravljanje davkoplačevalskega denarja z nastavljanjem manj sposobnih, kar dolgoročno škodi razvoju Slovenije. Posledice so pogubne, podobno kot pri tajkunskih posojilih.

 Razdeljevanje programskih sredstev ARRS kot v času sovjetskega planskega gospodarstva

V tujini je izbira najboljših na profesorska mesta dodatno stimulirana z razdeljevanjem državnega denarja za izvajanje raziskav. Pri nas pa tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) prek programskega financiranja, ki tako rekoč ni odvisno od raziskovalne uspešnosti, ne spodbuja izbire boljših kandidatov na profesorska in druga mesta na slovenskih javnih univerzah in inštitutih. Na dobrih univerzah v tujini si želijo dobiti čim boljše sodelavce, ker si želijo čim boljših raziskovalnih rezultatov in posledično več raziskovalnih sredstev.

Pri nas pa lahko izbereš najslabšega kandidata za novega sodelavca fakultete, ker se to tako in tako dolgoročno ne bo poznalo na obsegu programskega financiranja ARRS. Kolikor raziskovalnih ur je programska skupina dobila pred mnogimi leti, približno toliko jih bo imela po veljavnem sistemu večno. Sistem je direktor znanega slovenskega javnega raziskovalnega inštituta primerjal s fevdalnim sistemom v srednjem veku, dobro pa bi se vklapljal tudi v propadli sovjetski planski sistem gospodarstva. Menda nas sicer čakajo majhne spremembe pri zamenjavi vodij posameznega manj uspešnega programa ARRS in podobne nezadostne in kozmetične reforme programskega financiranja ARRS.

Vse pod krinko »stabilnega financiranja«, ki ohranja stare razdelitve raziskovalnega denarja programskim skupinam, ne glede na njihovo uspešnost. Raziskovalci z dobrimi in odličnimi raziskovalnimi rezultati pa dobijo zelo malo sredstev ali celo nič. Izboljšanje zdajšnjega sistema razdeljevanja sredstev znotraj programskega financiranja ARRS, ki je sam po sebi koristen, je možno s korekcijo dodeljenih sredstev (raziskovalnih ur) na posameznih programih ARRS glede na uspešnost programske skupine. Na primer, raziskovalno uspešnejšim programskim skupinam se vsaki dve leti, proporcionalno glede na uspešnosti, lahko povečajo sredstva do 30 odstotkov, slabšim pa zmajšajo do 20 odstotkov, razlika gre za ustanavljanje novih programskih skupin, kjer bi morala biti kandidatura svobodna (v okviru akademske svobode), to je brez vnaprejšnjega dogovarjanja med rektorjem, dekani in direktorjem ARRS, kot je to v navadi zdaj.

 Ohranjanje zdajšnje »uspešne« usmeritve

Temo o kadrovanju na slovenskih univerzah bom končal z mislijo znanega slovenskega fizika in člana SAZU, ki je ob procesu izbire predstojnika nekega inštituta/katedre na UL zapisal: »Zato bom ponovil svoj predlog, da je treba počasi misliti na zamenjavo (op. predstojnika inštituta) in izbrati pomočnika, ki ga bo pozneje nasledil. Ta pomočnik pa nikakor ne bi smel biti X. Y., ker je treba ohraniti sedanjo usmeritev, ki je bila in je uspešna.« Nekaj let po omenjeni pisni izjavi so raziskovalni rezultati tega inštituta UL močno nazadovali in so slabši od rezultatov velike večine drugih slovenskih raziskovalnih skupin z istega znanstvenega področja. Razmišlja se celo o ukinitvi inštituta kot samostojne katedre. Tako kot s precejšnim delom našega gospodarstva, ki so ga pokopali nesposobni in pogoltni direktorji ter politiki. Le da je škoda na področju visokega šolstva neprimerno bolj dolgoročna in nepopravljiva.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Komentar je bil objavljen 5. novembra 2013 na Finance.si.

Aleš Iglič je predstojnik katedre za osnove elektrotehnike, matematiko in fiziko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...