So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Specialist za start-upe

Čas branja: 5 min
30.10.2013  10:04  Dopolnjeno: 04.11.2013 12:44
Specialist za start-upe

Jeff Burton je vodilni mož Skydecka, podjetniškega pospeševalnika za start-up podjetja kalifornijske univerze Berkeley. Za seboj ima več kot 30 let bogatih izkušenj na področju start-upov, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev tehnološkega velikana Electronic Arts.

Skorajda bi težko našli gospodarsko panogo, katere se Burton (še) ni lotil, saj se je do današnjega dne uspešno spopadel z založništvom, preprodajo vstopnic (ticketing industrijo), gostinstvom in turizmom, s filmsko industrijo ter računalniško tehnologijo - če naštejemo le nekaj opaznejših kategorij s tega dolgega seznama. Prejšnji teden je Burton na povabilo Cobika obiskal Slovenijo in prisluhnil slovenskim start-upom. Pionir Začetek njegove karierne poti sega v leto 1982, ko je po končanem študiju na poslovni šoli z nekaj kolegi ustanovil Electronic Arts - podjetje za razvoj, založništvo in distribucijo video­iger: »Bilo nas je šest. Sošolec nas je povabil na večerjo k sebi domov, da se pomenimo, kakšno podjetje bi si želeli ustanoviti.

Izmed peterice, ki je z menoj sedela ob mizi, sem od prej poznal le dve osebi, samo gostitelj je poznal vse zbrane obedovalce. Spremeniti večerjo v poslovni sestanek je bila njegova ideja, od tega pa je minilo že dobrih 30 let.«Pri EA je Burton ostal sedem let, kar je najdaljša doba, ki jo je preživel pri enem podjetju. Sledilo je nekaj let ukvarjanja z različnimi investicijami: »Delo pri EA sem zamenjal za delo od doma, saj sem bil prej kot oseba, odgovorna za razvoj mednarodnega poslovanja v podjetju, ves čas na poti, medtem ko sta me doma čakala dva majhna otroka, ki sta odraščala in se iz dneva v dan spreminjala, tega nisem želel zamuditi.

burton_jeff01_be
Napaka, ki je stalnica, ko je govor o start-up podjetjih, je pogosto pozabljanje na reševanje vprašanja prihodkov. Velikokrat se zgodi, da ima podjetje odlično idejo, ampak povsem zanemari podrobnejšo analizo prihodkovnega modela. Jeff Burton, vodilni mož podjetniškega pospeševalnika kalifornijske univerze Berkeley, napoveduje, da bodo prav startup podjetja usmerjala razvoj tradicionalnih panog.

EA je takrat začel javno prodajo delnic, tako da sem dober del svojega deleža prodal in si uredil pisarno v stavbi na drugem koncu našega posestva, kar mi je omogočilo, da sem lahko kadarkoli skočil domov in se igral z njima. Če bi se tedaj lotil novega velikega projekta, startupa v pravem smislu, z iskanjem zaposlenih in vsem, kar sodi zraven, bi prav lahko postal neznanec svoji lastni družini. K tradicionalnemu tipu start-up podjetništva sem se vrnil, ko sta otroka vstopila v šolo.«

Delo z mladimi

Zase pravi, da je prej podjetnik kot menedžer: »Seveda je menedžment nujen, da bi podjetje sploh lahko delovalo, vendar se osebno vloge menedžerja kmalu naveličam in začnem sanjariti o novih podvigih. Prebivalci v zalivu San Francisca so vzgojeni v veri, da je ustanovitev podjetja pot za obvladovanje lastnega življenja. Ustanoviti podjetje pomeni izkusiti napetost in pritiske, ki se rodijo z željo po uspehu.

To je zame izziv. Mladi, s katerimi se danes srečujem, mi večkrat povedo, da si želijo s podjetništvom spremeniti svet, kar se mi zdi zelo zanimiva ambicija.« Na vprašanje, kaj ga žene, odgovarja: »V različnih obdobjih življenja so me gnale različne stvari. Zadnje čase me poganja želja, da bi ostal v stiku s svetom, ki me obkroža. Eden izmed načinov, da sledim novostim, je nenehen stik in delo z mladimi, zagnanimi ljudmi, ki delajo na področju visoke tehnologije. Sem namreč ljubitelj spletnih aplikacij in z zanimanjem sledim njihovi razvojni poti. Zato sem bil zelo razočaran, ko sem nazadnje sodelavcem, ki so moji sovrstniki, navdušeno razlagal o Airbnbju, njim se pa niti sanjalo ni, o čem govorim.«

Ekipa

Zadnje leto je Burton preživel na čelu enega prvih univerzitetnih podjetniških pospeševalnikov, ki deluje v sklopu Berkeleyjeve poslovne šole Haas. Ta je letos zasedla 12. mesto na lestvici najboljših poslovnih šol na svetu, ki jo vsako leto pripravi Financial Times.

Svojim varovancem poskuša pomagati pri premagovanju ovir, ob katere mladi podjetniki naletijo pri vstopu na trg. V okviru Skyde­cka se za svoje mesto pod soncem trenutno bojuje 20 start-upov, ki jim je uspelo prepričati Burtona in njegovo komisijo, da so jih sprejeli v Berkeleyjev podjetniški klub: »Izberemo tiste, za katere verjamemo, da jim bo uspelo. Smo nekakšna odskočna deska za vstop na trg.

Ta vstop dejansko pospešimo, saj jim priskrbimo svetovalce, ki jim pomagajo pri iskanju kontaktov z investitorji, distributerji, proizvajalci ter s potencialnimi strankami. Od kandidatov zahtevamo, da imajo že izdelan izdelek, ki ima že neko število uporabnikov. Sledi proučevanje samega tima, saj je ekipa odločilnega pomena za uspeh podjetja.

Če tim ne deluje, bo podjetje propadlo, četudi ima najboljši izdelek. Delal sem z ekipo, ki sta jo po treh mesecih, torej je sredi programa, ki traja šest mesecev, zapustila dva člana. Od treh! Zato smo se odločili, da morajo timi start-upov opraviti preizkus, ki ga vodi naša strokovnjakinja za vodstvene sposobnosti. V drugačnih okoliščinah bi jo imenovali psihologinja.

Treba se je zavedati, da je za uspešno skupinsko delo nujno razumeti, da je vsak tim sestavljen iz posameznikov, ki so med seboj zelo različni, tako po sposobnostih kot interesih in izkušnjah. Mladi, ki so pravkar diplomirali, vse prevečkrat verjamejo, da smo si vsi enaki, a zadeve niso tako preproste. Ekipa mora znati dobro komunicirati in sodelovati, predvsem pa mora razumeti, da je nekdo izmed njenih članov njen vodja. Vloge morajo biti jasno določene in sprejete. Nismo vsi enako dobri vodje, saj nekateri ljudje lažje in bolj učinkovito sprejemajo odločitve.«

Ko je imeti tri šefe celo dobro

Ob evropski predstavi o posluhu, ki ga ameriške univerze gojijo za podjetništvo, se Burton nasmeje: »Univerza je po svoji definiciji konservativna in zbirokratizirana ustanova, zato je naloga direktorja univerzitetnega podjetniškega pospeševalnika, da ustvari ozračje, ki bo skladno z idejo hitrega delovanja in odločanja ter prilagajanja spremembam. Zaradi tega ni veliko univerz, ki bi imele lasten pospeševalnik. Morda vse skupaj olajša dejstvo, da imam tri šefe - rektorja za raziskave, dekana poslovne šole Haas in dekana Berkeleyjevega kolidža za inženirstvo - zato nima nihče popolne oblasti. Vsi trije se držijo bolj ob strani in mi pustijo pri mojem delu bolj ali manj proste roke. Univerza nam pomaga predvsem finančno.«

Prihodnost podjetništva v znamenju start-upov

Kot strokovnjak za start-up podjetništvo Burton napoveduje, da bodo v prihodnjih letih prav start-upi usmerjali razvoj različnih vej tradicionalne industrije. Tako gostinstvo, pri katerem poudarja spremembe na področju razvoja restavracij, kot izobraževanje, ki se bo po njegovo razvijalo v smeri rabe interneta in novih tehnologij. Osnovne šole bodo po mnenju sogovornika začele delati s tabličnimi računalniki, medtem ko se bodo univerze usmerile v izobraževanje na daljavo, kar je v času interneta logična rešitev. Revolucijo lahko pričakujemo na področju energetike - uporabnikom bo omogočala več nadzora nad porabo energije.

Prav tako se bo zaradi spleta spremenila industrija nakita, ki se bo razvila v nekakšno »izdelavo po meri«.Mladim podjetnikom svetuje: »Treba je biti pozoren, da se pri potegovanju za stranke ne zabrede pregloboko v tehnološke podrobnosti, saj so te za uporabnika hitro nepomembne. Druga napaka, ki je stalnica, ko je govor o start-upih, je pogosto pozabljanje na reševanje vprašanja prihodkov. Velikokrat se zgodi, da ima podjetje odlično idejo, ampak povsem zanemari podrobnejšo analizo prihodkovnega modela.«

Plašnice niso zaželene

Pravi, da od svojega obiska Slovenije pričakuje predvsem presenečenje: »V zadnjih mesecih sem prepotoval velik del sveta. Bil sem v Izraelu, na Irskem, Švedskem, obiskal sem Nemčijo in Rusijo. Povsod sem naletel na izjemne ljudi, enkratne zamisli. Le kje so se skrivali toliko časa?« Burton je razkril, da je sredi pogajanj o sodelovanju z dagestanskim podjetniškim pospeševalnikom, ki se je razvil ob Kaspijskem jezeru.

Univerza Berkeley je v preteklosti že uspešno sodelovala pri vzpostavitvi estonskega pospeševalnika za start-up podjetja, predvsem z učenjem tako imenovane berkeleyjevske poslovne metode, ki stavi na spremembo miselnosti, na preskok iz inženirske v podjetniško paradigmo: »Inženirje so vse življenje učili, da je pomemben edinole pravilen rezultat. Inženirski um si predstavlja, da mora obstajati ena in edina pravilna rešitev, da je kakršnokoli odstopanje od te rešitve lahko usodno. V podjetništvu je takšno razmišljanje zgrešeno, saj je treba iskati zmeraj nove rešitve. Treba je biti odprt in ustvarjalen, pripravljen na spremembe in tveganja. Plašnice niso zaželene.«

Avtorja: Tajana Dzudović in Iztok Hočevar

Članek je bil objavljen 29. oktobra 2013 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...