So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Intervju: Češko bogatejši od Bagole. Hm, zakaj že?

Čas branja: 8 min
27.10.2013  20:29
Intervju: Češko bogatejši od Bagole. Hm, zakaj že?

Matija Goljar v šolah po Sloveniji vodi podjetniške krožke. Začel je na eni šoli, zdaj se širi na 20 šol. Pred časom je na njegovo pobudo na srednji ekonomski šoli v Ljubljani nastal tudi prvi podjetniški inkubator za mlade - Ustvarjalnik. Sodeloval je že v več podjetniških zgodbah. Zanimivo, če vemo, da je star komaj 25 let. Trmast, svojeglav, neobremenjen, z zanimivim razmišljanjem in poln prave energije ...

Veljate za nekakšen pospeševalnik razvoja mladih podjetnikov v Sloveniji. Kako ste začeli?

Pri 19 letih so me povabili na eno izmed osnovnih šol, da bi vodil krožek podjetništva. Na začetku sta bili samo dve učenki, zdaj je zadeva prerasla v to, da imamo v vsej Sloveniji šest podjetniških krožkov, prihodnje leto jih bo že 20. Začel sem brez večjih načrtov, a zgodba se razvija. Imamo že sistematiziran učni načrt, mentorjev nas je več. Vseskozi se pojavlja vprašanje, kaj še lahko ponudimo mladim prihodnjim podjetnikom, in tako napredujemo iz dneva v dan.

Zanimivo, da te šola pri 19 letih povabi predavat o podjetništvu. Zakaj prav vas?

Poznali so me. Bil sem priden učenec, čeprav sem se včasih s kakšnim učiteljem tudi sporekel. V življenju sem počel že marsikaj. Doma imamo podjetje, sodeloval sem pri ustanovitvi več drugih podjetij, imam licenco za trenerja mladinskega neformalnega izobraževanja, sem učitelj smučanja, nikoli pa mi ni bilo tuje pedagoško delo. Mogoče sem bil tudi zanimiv sogovornik za mlade, ker sem vedno neposreden in jih znam motivirati.

Kot pravite, ste bili v šoli upornik. Naš sistem sicer bolj spodbuja pridne in poslušne učence ...

Pošteno povedano - najbolj uspešni v življenju so navadno tisti, ki v šolah niso najbolj blesteli. Če rečem malo grobo - »piflarji« praviloma niso tisti, ki bodo postali podjetniki. Profesorji za naš krožek sicer pogosto predlagajo najuspešnejše učence, toda ko te vržem v vodo in jim dam telefon, da se morajo nekaj dogovoriti, grozno zakrknejo. Učenci, ki z ocenami ne briljirajo tako, pa me lahko prav presenetijo, česa vsega so sposobni, ko dobijo priložnost za akcijo. Znanje potrebujemo, toda premalo je, da imamo samo te informacije. Moramo še korak naprej, da smo drzni, da si upamo.

Se da drznost privzgojiti? Kako jo spodbujate pri vašem krožku?

Na prvi uri našega podjetništva vsak učenec dobi škatlo piškotov in potem sledi debata, ali se jih splača prodati - argumenti za in proti ter kako to narediti. Potem jim pojasnim, da je to vse skupaj le teorija, da pa bomo zagotovo morali na teren. Ko so eno uro zunaj učilnice in prodajajo, pridejo nazaj z novimi, tokrat praktičnimi izkušnjami, o katerih se potem pogovarjamo. Iz prakse šele pride pravo znanje. Naslednja ura recimo je, da se morajo fotografirati z županom. Imajo dve uri časa, vedo, kje je, in se morajo znajti. In prav to je tisto, kar hočemo narediti. Da si upajo poklicati, da si upajo dogovoriti ... Šele potem, ko vse to poskusijo, začnemo debatirati o tem, kakšen bi bil pravi pristop. Torej najprej praksa, potem teorija.

Sami študirate?

Mama mi bo zelo zamerila. Nimam še končanega faksa. Še nekaj izpitov mi manjka. Moram reči, da znanje, ki ga dobiš na faksu, težko dobiš kje drugje, toda veliko je tudi takšne snovi, ki nam nikoli ne bo koristila. Je super za splošno razgledanost, toda neka selekcija snovi bi vendarle morala biti. Žal je tako, da je tisti čas, ko smo v šoli, pogosto tako neizkoriščen in zapolnjen s tako neumnimi stvarmi, da številni potem do tega dobijo odpor. Preveč je teorije in premalo praktičnih stvari. Pa da ne bo pomote. Znanje je nujno potrebno. Dober podjetnik je načitan podjetnik! Ogromno bere in veliko ve.

 Stari ste 25 let. Vaši vrstniki zdaj kar množično vegetirajo na zavodu za zaposlovanje. Bi jim svetovali, naj iščejo službo ali delo?

Najprej moramo ugotoviti, kaj bi radi v življenju počeli. Tudi če je hobi, je to dovolj. Toda če bi zdaj šli v neko šolo in mlade vprašali, kaj bi radi počeli, bo najpogostejši odgovor: Ne vem. Mladi imajo pač v glavi samo eno, kar so jim vseskozi vcepljali starši. Naredi faks, bodi priden in čakala te bo dobra služba. Ko te ne dobijo, so jezni na starše, ker so jih pač zavajali in jim dali napačen nasvet. So razočarani, ležijo na kavču, ne delajo nič, zvečer gredo pa popivat. Logično, jaz bi tudi, če bi se znašel v položaju, v katerem ne bi imel nobenih veščin, samo končano šolo.

Svoje dijake menda vodite tudi v tujino?

Da, prejšnji teden smo bili na izmenjavi na šoli v Celovcu. Kamorkoli pridemo, razmišljamo podjetniško, zato smo se tudi tam pogovarjali, iz česa bi lahko naredili posel. Takoj smo ugotovili, da potrebujemo kavo, saj so bile noči bolj kratke, v študentskem domu, v katerem smo bivali, pa je niso imeli. Ko smo šli v kavarno, smo povsod precej čakali in posledično zamujali na predavanja. Zato smo čez noč naredili spletno aplikacijo, prek katere smo kavo v kavarni prek iphona vnaprej naročili in plačali. V kavarni so po GPS natančno vedeli, kdaj pridemo, in so kave pripravili vnaprej. Učencem sem nato naročil, da gredo do vseh kavarn v Celovcu in jim predlagajo, naj se vključijo v sistem. Pripravili smo predlog razdelitve dobička in vse kavarne so se odločile za sodelovanje. Mladi imajo polno idej, potrebujejo le nekakšen strelovod, da jih usmeri v pravo smer.

Vse ne more iti vedno kot po maslu. Lahko navedete kakšen svoj podjetniški spodrsljaj?

Seveda. Ustanovili smo spletno tiskovno agencijo Agencija Zajavnost. Sodelovanje s piarovsko agencijo je za male podjetnike namreč zelo drago, zato smo ta servis za ugodno ceno poskušali postati mi. Vse smo naredili v redu, le v zadnjem koraku so se pojavile napake v programiranju, tako da smo si na trgu takoj ustvarili zelo negativen ugled. Najprej se na povpraševanja podjetnikov zaradi napake v programu nekaj časa sploh nismo odzivali, potem smo zaradi druge napake vsem novinarskim hišam po pomoti do vrha zapolnili njihove e-poštne predale. Tako smo se že na začetku zamerili vsem medijskim hišam, novinarjem in še morebitnim strankam. Po tako slabem začetku pač nismo mogli pričakovati kakšnega buma.

 Je pri podjetništvu pomembnejša nadarjenost ali trdo delo?

Če damo na tehtnico na eno stran zelo ustvarjalnega in nevztrajnega podjetnika, na drugo pa povprečno kreativnega in zelo vztrajnega, bo zadnji zmagal. To je nekaj, s čimer se marsikdo težko sprijazni. Tudi sam sem imel s tem težave. Ko v glavi čutiš, da si zelo sposoben, si pa malo lenobe. To ne gre.

Kako so vas vzgajali?

Pustili so mi veliko svobode. Mislim, da sem bil zelo nevzgojen otrok in tudi zelo zahteven. Toda starši so me imeli vedno neizmerno radi, omogočili so mi vse mogoče. Glavna zadeva v vzgoji pa je bila, da so spodbujali radovednost. Mislim, da ga ni muzeja v Sloveniji, ki ga ne bi obiskal do 12. leta starosti. Pomembno je tudi, kar je vseskozi govoril oče: Če misliš, da imaš prav, potem to tudi povej, in to na glas. Zato sem najbrž postal tudi malo trmast, malo samovšečen. Starši so se tudi vedno postavili zame. Poleg tega sem vseskozi odraščal v podjetniški družini. Mama je podjetje odprla prav takrat, ko sem se rodil. In ko s tem živiš, ko vidiš, da ni dovolj, da nekaj samo narediš, ampak moraš znati tudi prodati, na koncu včasih celo izterjati denar, pridobiš zanimive izkušnje.

Ko se zdaj ukvarjate z mladim, najbrž dobite tudi občutek, katere podjetniške lastnosti imajo, katere pa jim manjkajo, kajne?

Prva težava, ki sem jo opazil, je komunikacija. V splošnem ne znajo dobro komunicirati. Ne gre za javno govorništvo, ampak za to, da znaš razložiti osnovne stvari, kaj bi recimo rad počel in kako. Veščine, kako prepričljivo nekaj zagovarjati in jasno razložiti - teh zelo manjka. Tisti, ki znajo komunicirati, imajo namreč izjemno prednost pred drugimi, saj vedno delujejo pametni, sposobni, tudi če v resnici niso. Po drugi strani pa inovativnost ni težava. Mladi imajo ideje in jih bodo vedno imeli. Je pa velika težava tudi v tem, da večinoma niso dovolj samoiniciativni, da jim je treba včasih vse prinesti na pladnju. Seveda pa so tudi izjeme.

 So časi primerni za ustanovitev podjetja?

Mladi podjetnik o krizi ne sme razmišljati. So nekatere panoge, ki se jim je zdaj mogoče bolje izogniti, ampak ne glede na to okolje nikoli ne bo idealno za podjetnika začetnika. Vedno bo moral prebroditi veliko različnih stvari, zato je bolje razmišljati drugače. Vedeti moramo, da razvoj raznovrstnih tehnologij ponuja takšne priložnosti, kot jih ni imela do zdaj še nobena generacija v zgodovini. Do pred nekaj leti ni bilo Facebooka in vsepovsod interneta. Vsaka dobra ideja se da zdaj tehnološko takoj rešiti. Če gremo naprej: na spletu dobimo vse informacije, ki jih potrebujemo za karkoli. Če hočem narediti atomsko bombo, bomo na internetu našli formulo zanjo in enako velja za vse drugo. Nikoli prej nikoli nismo imeli toliko priložnosti kot danes.

Se da začeti tudi brez velikega kapitala?

Če želim odpreti spletno trgovino, je doslej veljala tradicionalna logika, da najprej nekomu plačam, da mi naredi spletno stran, nato nabavim zaloge in začnem prodajati. Za spletno stran potrebujem tisočaka, za zalogo tri tisočake in za spletno oglaševanje še tisočaka. Se pravi pet tisoč evrov. Toda zdaj se uveljavlja druga pot, ki je skorajda zastonj. Najprej testiraj, potem investiraj. Na brezplačen spletni oglasnik damo najprej oglas, kaj prodajamo. Tako bomo takoj videli odziv trga. Morebitnim kupcem, ki bodo povpraševali, bomo rekli, da smo pravkar prodali zadnji izdelek, hkrati pa si jih zabeležili. Če je zanimanja dovolj, si lahko sami v enem dnevu s kakšnim brezplačnim orodjem, ki jih je na spletu veliko, naredimo spletno stran. Potem vzamemo recimo Googlov AdWords, ki nam zagotovi 10 tisoč klikov in nas stane 30 evrov. Ko možni kupci pridejo na našo spletno stran, samo merimo, koliko uporabnikov bi dejansko kupilo. Tako skoraj brezplačno spoznamo dejansko povpraševanje, ki je podlaga za odločitev o naložbi.

Kaj pa druge priložnosti? Vsi pač ne obvladajo le spleta in računalniških veščin.

V podjetniških ekipah, ki jim naš inkubator pomaga priti na trg in uresničiti idejo, imamo prav to - zelo malo spletnih idej. Vedeti moramo, da pristop testiranja lahko enako deluje resnično kot prek spleta. Prej sva govorila o piškotih. Če te prodajava na stojnici, lahko prav tako preveriva trg kot na spletu. Mislim, da je splet orodje, ki pomaga in olajša rast, toda temeljna filozofija podjetništva ni nujno vezana na splet.

Večina ljudi misli, da nima prodajne žilice, čeprav dejansko v življenju vseskozi nekaj prodajamo, pa se tega niti ne zavedamo!

So neke stvari, ki se jih lahko naučiš, vendar mislim, da je prodaja v prvi vrsti predvsem vztrajnost. Lep primer je recimo, ko neko neprofitno društvo prosi za donacijo. Napiše pismo in ga pošlje. Ne dobi nobenega odziva in obupa. Ne, ne, takrat je treba prijeti telefon in poklicati, da želiš priti na sestanek. Nekaj jih potem odpade, ampak prepričan sem, da bodo nekateri privolili v sestanek. Ko prideš na sestanek, te bodo nekateri spet zavrnili, kakšen pa bo donacijo potrdil in privolil. In ta proces - ne obupati - je tisti, ki nam manjka. Prodaja ni umetnost, ampak je veščina, ki ima več skupnega z vztrajnostjo kot pa z neko psihologijo in visoko kreativnostjo.

Lahko poveste kakšne primere?

Da. Recimo najbogatejši Slovenec Sandi Češko je tisti, ki prodaja po zelo analitičnih metodah. Najbogatejši Slovenec ni Aljoša Bagola, ki velja za enega najbolj ustvarjalnih pri nas. Pa da ne bo pomote, Bagolo zelo visoko cenim in spoštujem. Pa še nekaj je treba vedeti pri prodaji. Velika večina podjetij, ki so uspešna, ne prodaja le svojega izdelka, temveč tudi občutke, povezane z njim. Recimo cocta - pijača moje mladosti. Prodaja se zgodba. Ali pa Apple, ki ima ene izmed najdražjih tehnoloških izdelkov. Prodaja zgodbo: »Razmišljaj drugače.« Ne kupiš izdelka, ker nujno potrebuješ telefon, temveč zato, ker si se poistovetil z njihovo filozofijo, da razmišljaš drugače, zunaj nekih okvirov. Zato moramo vedno v vsakem trenutku iskati, kaj je tista čustvena komponenta v čemerkoli.

Kaj pa, če prodajaš na prvi pogled »manj privlačne stvari«, recimo računovodske storitve?

Tudi če prodajamo računovodske storitve. Mi doma jih ponujamo kot Partnerstvo mlademu podjetju - pomagamo, da boste vi uspešni; lahko se kadarkoli obrnete na nas, mi smo vaši najboljši prijatelji v poslu. Zato je ime podjetja Amiga, ki po špansko pomeni prijateljica. Tak imidž je pomembno zgraditi v vsakem poslu, panogi. To je tisti tip inovativnosti, ki ga Slovenija potrebuje in kjer smo lahko najbolj konkurenčni.

Kako sploh priti do neke prave podjetniške ideje? Je to reševanje težav drugih ljudi?

Točno tako. To je zlati stavek. Velika večina ljudi misli, da potrebuje za novo idejo novo inovacijo. Izmisliti si moram nekaj, česar še ni. Pri nas na podjetniških krožkih je tipična stvar recimo zobna ščetka, ki že ima vgrajeno zobno pasto. Da, res je, tega še ni, toda vprašanje je, ali bo kdo to potreboval.

Kako pa naj bi bilo pravilno?

Ko se pogovarjam z učenci, jih najprej vprašam, kaj jim gre na živce, kaj jih moti? Kaj druge moti? Kaj bi lahko bilo boljše, drugače? In iz teh vprašanj potem izhajajo dobre ideje. Šele ko imate problem, lahko nastane rešitev. In iskanje dobrih poslovnih idej je dejansko iskanje problemov, ki jih ima veliko ljudi. Če nekdo ima težavo, bo za rešitev pripravljen plačati.

Avtor: Stane Petavs

Članek je bil objavljen 10. septembra na Finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...