So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenec, ki ima na Japonskem gostilno

Čas branja: 4 min
27.10.2013  20:02
Slovenec, ki ima na Japonskem gostilno

»Sram me je, da Slovenci ne cenimo slovenske hrane, ki bi jo lahko z velikim poslovnim uspehom ponujali po vsem svetu, tako kot to znajo in delajo Japonci,« pravi Igor Leiler, ki ima na Japonskem edino slovensko gostilno.

 
»Slovenska in japonska delovna miselnost sta si zelo podobni, zato sem prepričan, da so priložnost


»Slovenska in japonska delovna miselnost sta si zelo podobni, zato sem prepričan, da so priložnosti za poslovanje Slovencev z Japonci velike,« pravi Igor Leiler.

Igor Leiler živi na Japonskem 35 let in ima v Kjotu že 11 let edino slovensko restavracijo v tej državi, v kateri ponuja od primorskih do prekmurskih jedi. Občasno manjše skupine japonskih turistov popelje po Sloveniji in jim predstavi našo kulinariko.

Računalničar kuhar

Pričakovali bi, da je sogovornik po stroki kuharski mojster, a je na ljubljanski fakulteti končal matematiko in delal kot asistent na strojni fakulteti. Nato je na kjotski univerzi magistriral in doktoriral iz teoretične (matematične) ekologije, saj leta 1978 takega študija v Sloveniji ni bilo.

Iz vzporedne želje po spoznavanju zena se je odločil za nadaljevanje študija prav na Japonskem. V Kjotu, znanem tudi po Nintendu, se je po končanem doktoratu zaposlil kot vodja programiranja sistemov za komercialo v podjetju za izdelovanje programske opreme. Podjetju je predlagal izdelavo računalniških iger, ki združujejo učenje in zabavo.

V sedmih letih so ustvarili 14 iger, vendar so bili za japonski trg prezgodnji. Očetje so sicer imeli računalnike, a svojim otrokom niso dopustili igranja računalniških iger, kar je uničilo celotno industrijo teh iger.

Gostilna Pikapolonca

V stečaj je šlo tudi njegovo podjetje in po skrbnem premisleku se je odločil, da kuhanje iz priljubljenega konjička spremeni v poklicno dejavnost. Odpiranje lastne restavracije je povezano z visokimi stroški, zato sta se z ženo Japonko odločila, da del lastne hiše preuredita v slovensko restavracijo Pikapolonca, ki sprejme do 20 gostov.

Preprosto do podjetja

»Ustanavljanje podjetij je na Japonskem dokaj preprosto, saj velja: več ljudi posluje, več davka pobere država. Med ustanovitvenimi pogoji so določen začetni kapital in število ljudi, ki postanejo prvi lastniki delnic. Za pridobitev dovoljenja za poslovanje restavracije se zahteva izpolnitev določenih higienskih, varnostnih, požarnih in prostorskih pogojev. Zahtevam ni pretirano težko ugoditi, mora pa biti v restavraciji vsaj ena oseba z opravljenim državnim kuharskim izpitom, ki je dokaj lahek, ali pa oseba, ki ima nekajletne poklicne kuharske izkušnje,« razlaga Leiler, ki japonščino tekoče bere in govori, le s kakšnim zapisom utegne imeti težavo.

Japonci jedo bograč

Največja težava pri poslovanju je v neprepoznavnosti Slovenije in približevanju kulinarike neznane dežele Japoncem. Zaradi izjemno velikega števila večinoma zelo kakovostnih restavracij je konkurenca velika in ponavadi jim uspe poslovati le nekaj let.

Cenovno je nemogoče konkurirati večjim restavracijam, saj ima manjša restavracija višje stroške pri nabavi živil, kar se kaže v višjih cenah jedi. Vse to Leilerja spodbuja k nenehnemu iskanju novosti v kulinarični ponudbi in v Pikapolonci vse, od kruha do slaščic, pripravita z ženo sama.

Gosti se najbolj navdušujejo nad ljubljansko obaro, bogračem, rižoto po primorsko, pečenko po dolenjsko, ajdovim kruhom in prekmursko gibanico. Promoviranje prek različnih medijev, razen prek lastne spletne strani (www.ne.jp/asahi/pika/polonca), ne pride v poštev.

»Najboljša in najzanesljivejša promocija so gostje, ki jim je slovenska hrana zelo všeč in se v Pikapolonco radi vračajo, kar je redkost, saj se Japonci vsega naveličajo zelo hitro,« pravi sogovornik. Skoraj vsa potrebna živila nabavi na Japonskem, tudi slovenska vina, ki jih uvažajo določena japonska podjetja, nekaj zelenjave pa pridela na najeti njivi sam.

Birokratski uvoz

Uvoz mesnih in drugih živilskih izdelkov iz Slovenije zahteva veliko birokratskih postopkov, inšpekcij in žigov. V začetku poslovanja Pikapolonce si je Leiler želel večjega uvoza iz Slovenije, a ga je pogovor z uradnikom na državnem uradu za uvoz prepričal o tem, da je laže uvažati kot zasebnik, in ne kot podjetnik. Velikokrat mu je po tej poti uspelo uvoziti kakšen pršut, a zadnji je z neznano usodo obtičal na carini.

Davki

»Pikapolonca ni podjetje, ampak mala zasebna poslovna enota, ki mora po zakonu predstaviti svoje stroške in prihodke, a velike zahteve po vseh računih ni. Kot zasebnik plačujem davek na čisti dohodek, ki je odvisen od višine dohodka in znaša od pet do 40 odstotkov. Obdavči nas tudi mesto in višina davka je po mestih različna. Vsi plačujemo še potrošniški davek, ki je trenutno petodstoten, prihodnje leto aprila se bo dvignil na osem in naslednjo jesen na deset odstotkov,« razlaga Leiler. Višina davka, ki ga podjetje plačuje, se progresivno povečuje glede na dohodek podjetja, najvišji pa znaša 38 odstotkov.

Hude kazni

Nadzor nad poslovanjem podjetij je odvisen od njihove velikosti in višine dohodka. Izjema so denarne posojevalnice, ki so majhna podjetja, a imajo velike dohodke. Poslovanje izbranih podjetij davkarija pregleda zelo natančno in nepravilnosti se drastično kaznujejo s povrnitvijo vseh neplačanih davkov, skupaj s kaznijo.

Ugotovljena nepravilnost, tudi v višini le 10 jenov, lahko podjetje stane nekaj milijonov jenov kazni.

»Nadzor nad restavracijami v velikosti Pikapolonce skoraj ne obstaja. Naši prihodki so premajhni, da bi se davkariji splačalo brskati po množici računov. V japonščini obstaja izraz mizu šobaj, kar bi dobesedno prevedel kot vodnati posli. Poslovnežem, ki se ukvarjamo z zabavanjem ljudi s pijačo, hrano in podobnim, denar spolzi skozi roke kakor voda: lahko ga pograbiš celo pest, a v roki ne ostane nič.«

Če gre podjetje v stečaj, so pravne posledice precej zapletene, lastnik pa mora po zakonu poravnati vse dolgove. V praksi pa obstaja veliko poti, po katerih se poskušajo izogniti plačilu dolgov.

Vladi verjamejo

Recesija je prizadela tudi Japonsko, kar se kaže v vse višji brezposelnosti, nezaposljivosti študentov, stagniranju plač in cen, podjetja si ne upajo vlagati denarja v nove posle, dolar in evro sta zelo poceni, kar pomeni, da izvoz ne prinaša dobička ... To je včerajšnja zgodba.

Nova vlada kar agresivno spreminja finančno politiko in ljudje ji verjamejo: dolar in evro se dražita, cene se dvigujejo, vsi so optimistični, a ljudje še vedno izgubljajo službe, plače še vedno stagnirajo, delnice se dražijo. »Navadni smrtniki živimo v precej viharnih okoliščinah, vse se draži, od bencina, prek kruha do elektrike, ljudje z malo debelejšimi denarnicami pa so precej zadovoljni,« komentira Leiler zdajšnje razmere.

Po delu smo si podobni

»Slovenska in japonska delovna miselnost sta si zelo podobni, zato sem prepričan, da so priložnosti za poslovanje Slovencev z Japonci velike. Sodelovanje je mogoče na vseh področjih, na katerih smo Slovenci uspešni. Vprašanje pa je, koliko zanimanja je s slovenske strani. Zanimanje utre tudi poti.«

Leilerjeve ambicije so odpreti še eno restavracijo na deželi, kjer bi lahko ob vseh kulinaričnih dobrotah ponudil doma pridelano zelenjavo, hkrati pa si želi odpreti tudi lokal v središču mesta. Veselilo bi ga, če bi bila »kakšna dovolj neumna, a dovolj pogumna duša pripravljena ponuditi Japoncem slovensko hrano, saj je Pikapolonca v Kjotu, Tokio pa še čaka ...«

Abeceda Kaj morate po izkušnjah Igorja Leilerja vedeti o Japoncih Pri poslovanju z Japonci je treba vedeti: -osebni stiki so izredno pomembni; -predstaviti nekoga je povezano z veliko odgovornostjo; -nenapisane obljube so vklesane v kamen, napisane pogodbe so zgolj formalnost; -vztrajnost in potrpežljivost sta izredno pomembni; -kupec je kralj. Japonci neradi odločajo o zadevah, odločitve prepuščajo času, drugim ljudem ali pa »višjim silam«.

Avtor: Maja Čebulj

Članek je bil objavljen 2. julija 2013 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...