So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Prekmurski Perujec, ki bo Slovence učil o neuspehu

Čas branja: 4 min
27.10.2013  18:46  Dopolnjeno: 27.10.2013 18:51
Prekmurski Perujec, ki bo Slovence učil o neuspehu

Jose Antonio Morales je Perujec, ki ga je usoda pripeljala v Prekmurje. No, usoda je bila pravzaprav njegova žena, Slovenka Tatjana, ki jo je spoznal na božični dan na začetku tega tisočletja na letališču v Limi, kjer jo je nagovoril med zapravljanjem časa v eni izmed trgovin. Ko se je nekaj let pozneje znova odpravil na potovanje po Evropi, sta se srečala in zaročila, Jose pa je zaradi poroke zavrnil delo za Microsoft Peru ter začel graditi hišo v Noršincih: »Precej noro, kajne? Iz Lime, mesta z devetimi milijoni prebivalcev, v kraj, ki premore le eno ulico.«

Iz Prekmurja v Veliko jabolko ...

Strokovnjak s področja informacijske tehnologije (IT) je po prihodu v Slovenijo v Prekmurju ustanovil podjetje B4Contact, ki je delovalo sedem let. A ga je zaprl, ko se je leta 2010 napotil v New York. V velemestu ga je čakala dobro plačana služba, ki mu jo je ponudila ena izmed njegovih strank. Dve leti je delal kot direktor razvoja in inovacij, čigar dolžnost je bila skrb za razvoj programske opreme. Življenje v Velikem jabolku je bilo zanj sicer prijetna izkušnja, vendar se je hitro zavedel, da ne živi življenja, kakršnega si je želel, zato sta se z ženo odločila za vrnitev v Slovenijo. »To je bila resnično težka odločitev. Vedela sva, da je položaj v Sloveniji slab. Svoje podjetje sem pred odhodom zaprl, zapustil bom podjetje v Ameriki in se v Slovenijo vrnil kot brezposeln, brezposelna pa bo tudi moja žena. Druga možnost je bila selitev v Peru, ki je trenutno v razcvetu, in tretja - iskanje nove službe v Združenih državah Amerike. Službe, ki so bile v tistem trenutku na voljo, so bile naporne, jaz pa bi ob vsem tem stresu pogrešal svoj vrt. Zato sva se s Tatjano vrnila in znova začela iz nič,« razlaga Jose, ki danes meni, da je bila odločitev pravilna.

... in spet nazaj

Ob vrnitvi v Prekmurje ga je presenetilo spoznanje, kako komunitaristična je slovenska družba: »Sosedje so nam več mesecev nosili različne dobrote. To se mi je zdelo po vrnitvi iz ZDA izjemno ljubko, saj čez lužo ne doživiš česa podobnega. Tam me je zdravstveno zavarovanje za mojo štiričlansko družino stalo 4.500 dolarjev na mesec, si lahko to predstavljate? Če v Ameriki izgubiš službo, je zelo težko. Sicer je res, da je ameriška družba dosti bolj odprta, sistem je pripravljen na hitre spremembe, trg je precej večji, zato so tudi možnosti za uspeh večje. Težava je, da si tam povsem nezaščiten, in če ti spodleti, ti spodleti zelo hudo. V Sloveniji sem se ob pomoči okolice lahko nekaj mesecev posvetil delu na vrtu in razvijanju nove podjetniške ideje. To bi bilo v ZDA nemogoče.«

Avanturistični posel

Pred nekaj meseci je Jose ustanovil svoj s. p. Lincoln Island, o katerem pravi: »Lincoln Island je moja sanjska služba, nekaj, kar bi rad počel do konca svojih dni. Preden sem prišel v Slovenijo, sem se zavedel, da sem predvsem podjetnik. Pred tem sem se imel za poslovneža, pa za IT­profesionalca, vendar se ni nič od tega ujemalo z mojo osebnostjo, potem pa sem ugotovil, da sem še najbliže podjetniku. Moji prijatelji pravijo, da sem oseba, ki uživa pri grajenju dolgoročnih razmerij, zato moji poslovni partnerji ponavadi na koncu postanejo moji prijatelji. Med pogovorom o mojih dobrih lastnostih so poudarili še nekaj drugega - kako zelo uživajo na potovanjih z mano. Sem namreč navdušen popotnik. In tako se mi je posvetilo, kaj hočem in moram narediti. Rad bi spoznaval ljudi, ki so mi podobni. Avanturiste, ki radi tvegajo in ne morejo dolgo časa ostati na istem mestu. Stalna sprememba - to je Lincoln Island,« poudarja Morales.

Podjetje, poimenovano po skrivnostnem otoku

Podjetje, poimenovano po romanu Skrivnostni otok Julesa Verna, Josejeve najljubše knjige iz otroških let, se ukvarja z organizacijo poslovnih »avanturističnih odprav«. Njihov cilj je oblikovati skupnost podjetnikov, za katere pripravljajo nove priložnosti za učenje in spoznavanje globalnega podjetništva, vendar z drugačnega vidika. »Na svoji življenjski poti sem se veliko naučil o strahu in neuspehu, ki sta zelo pomembna dejavnika v podjetništvu,« poudarja Morales. Idejo za premagovanje stereotipov je dobil nepričakovano, in sicer pri poslušanju Andraža Torija, enega izmed soustanoviteljev Zemante, ki je govoril o frustracijah in ovirah, ki jih povzroča strah pred neuspehom. Jose je stopil v stik z mladim podjetnikom, kmalu se jima je pridružila še Alenka Zavašnik, vodja mednarodnih programov pri CEED Slovenija, ki je že pred leti razmišljala o organizaciji dogodka na podobno temo. »Fail team« je počasi rasel. Danes ekipo sestavlja 11 oseb, ki se ne bojijo sprememb. Naš sogovornik pravi: »Zdaj je pravi trenutek za spremembe. Sprememba je današnja smernica. Smer, v katero gre ekonomija, je nekaj, česar nisem videl še nikoli prej. Resnično mislim, da se gibljemo proti družbi bolj odprtega duha. Sicer počasi, a vendarle je treba narediti tudi prve korake.«

Strah pred spremembami

Ko Joseja povprašamo, kako prestrašeni so v resnici Slovenci, nam razloži: »Kot tujec gledam na Slovenijo z drugačnega zornega kota, kot Prek­murec pa spet z neke druge perspektive. Osebno menim, da je v državi čutiti veliko strahu in odpora do sprememb, hkrati pa se Slovenci ne zavedate možnosti, ki jih ponuja naša družba. K temu je treba prišteti še človeško nagnjenje k čakanju na nekoga drugega, ki bo rešil naše težave namesto nas, pa se hitro znajdemo v slabem položaju. Nočem reči, da so Slovenci prestrašen narod, sploh ne, le sestavina strahu je dokaj izražena in treba jo je uničiti. Ne morem preprosto reči: 'Modeli, vi se vsega bojite', ker to ni res.«

Strah je gotovo močan paralizator, hkrati pa nas varuje pred neuspehom. S tem se strinja tudi naš sogovornik: »Nočemo propasti, bojimo se poloma, zato se nam res zdi bolje, da sploh ničesar ne naredimo. Svoj čas si zapolnimo s pritoževanjem nad položajem, politiki, depresijo in podobnim. Šele ko začnemo razumeti, da je to reakcija, rojena iz strahu, si lahko rečemo: »O. K., tvegal bom.« Tveganje pa je lahko težavno, ker nimam še nikakršnih izkušenj iz sveta podjetništva, zato mi bo na začetku tako ali drugače spodletelo. Najverjetneje bo sledil odziv: »Nikoli več! Poiskati si je treba službo.« To je napaka. Neuspeh je gonilo napredka, iz njega se učimo. Ne smemo ga kaznovati, prej nasprotno, zanj si je treba čestitati - to, da sem propadel, pomeni, da sem poskusil. Sami moramo rešiti svoje težave, za kar je potreben pogum. Ko ugotoviš, da si pogumna oseba, lahko premagaš strah in neuspeh. To je moje sporočilo.«

Priložnost v neuspehu

Jose nam je zaupal, da se bo njegova ekipa v prihajajočem letu odpravila na pohod po Evropi, saj načrtujejo prirejanje večjih dogodkov v različnih evropskih mestih. Želijo ustvariti skupnost, morda celo gibanje, ki bo združevalo ljudi, katerih cilj je prispevati k nastajajoči družbeni spremembi. Na vprašanje, ali lahko posameznik k temu pripomore z izboljšanjem samega sebe, odgovarja: »Ne gre za izboljšanje, gre za rast. Ne moreš se izboljšati, ker bi to pomenilo, da danes nisi dober. To bi bilo nepravično gledanje na ljudi. Gre za rast, ki bo posamezniku omogočila uresničitev njegovih potencialov. Vzemimo za primer podjetništvo. Podjetništvo je človeška lastnost, vsak lahko postane podjetnik, saj je človeku sposobnost za podjetništvo prirojena. Zato sam pravim, da je podjetništvo pot rasti, stanje duha.«

Avtorja: Iztok Hočevar in Tajana Dzudović

Članek je bil objavljen 25. oktobra 2013 na Finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...