So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mladi Slovenci v tujini: ''Luzer'' z oxfordskim magisterijem

Čas branja: 3 min
14.10.2013  00:20  Dopolnjeno: 26.12.2013 13:27
Mladi Slovenci v tujini: ''Luzer'' z oxfordskim magisterijem

Aljaž Kunčič, star 26 let, se je kot študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani prijavil na tri elitne univerze: Oxford, Cambridge in London School of Economics (LSE). Sprejet je bil na magistrski program Economics for development (Razvojna ekonomija) na Oxfordu, ki ga je končal v letu dni. Zdaj je mladi raziskovalec na Fakulteti za družbene vede (FDV), poučuje še na ekonomski fakulteti ter Fakulteti za matematiko in fiziko.

Aljaž Kunčič
"Izobrazba iz tujine sama po sebi v slovenskem prostoru ni cenjena in ne dosega višje vrednosti kot domača. To je posledica togosti sistema, še posebej javnih univerz," tako pravi Aljaž Kunčič, ki je magistriral na Oxfordu.

V Sloveniji nisem bil zadovoljen z ravnijo znanja na dodiplomskem študiju. Želel sem se naučiti še več.

Kako ste izbrali univerzo?

Najprej sem se odločil za študij v Evropi, potem pa, da se bom prijavil na tri najboljše univerze za ekonomijo v Evropi, torej Oxford, LSE in Cambridge. Bil sem odločen, da grem na eno izmed najboljših univerz, če grem študirat v tujino. Ali sploh ne.

Kako ste plačali študij?

Prejemal sem polno štipendijo londonskega raziskovalnega inštituta Institute for Strategic Dialogue, ki štipendira izključno študij na Oxfordu. Financiranje je zelo radodarno, poleg šolnine inštitut plača tudi življenjske stroške. Moja mesečna žepnina iz naslova štipendije je bila za približno 30 odstotkov višja od moje zdajšnje plače na Univerzi v Ljubljani.

Ste iskali tudi druge vire financiranja, če po naključju ne bi dobili štipendije?

Donosa na izobrazbo v Sloveniji ni oziroma je v primerjavi z donosom v tujini zanemarljiv. Precej mojih sošolcev je magisterij financiralo s posojili, ta vračajo, ko se zaposlijo. Če ne bi dobil štipendije, bi vzel posojilo pri kakšni tuji banki, saj za naše banke, kolikor vem, študij za zdaj še ni naložba. Mogoče bo ob spremembi posojilne politike kapitalska izguba NLB prihodnjič manjša; takšno posojilo bi lahko ob vrnitvi študentom odpisali v zameno za delo pri sanaciji banke (smeh). Zaposlitev v Sloveniji pa v tem primeru ne bi bila opcija.

Koliko je torej vredno leto dni na Oxfordu?

Neprecenljivo (smeh). Resno? Okoli 30 tisoč evrov, odvisno od menjalnega tečaja.

Ali lahko vsak Janez pridobi takšno štipendijo?

Proces izbire štipendistov je pri ISR resna stvar. V moji generaciji so izbrali štipendiste izmed približno 500 prijavljenih glede na akademska merila, vizijo in življenjske cilje. Štipendija je namenjena ljudem, ki želijo imeti aktivno vlogo v razvoju družbe, doma in po svetu. Petdeset najbolj primernih kandidatov so nato na svoje stroške povabili na pogovor in krajše esejistično razmišljanje v Oxford. Tam so izbrali okoli 30 štipendistov.

Kako je videti povprečen dan na Oxfordu?

Primerno poln. Jutranja predavanja, popoldanske vaje ali predavanje, s kakšnim seminarjem med obema deloma, večere lahko preživljaš v prijetnih, nekaj sto let starih knjižnicah. Čas pa je seveda tudi za zabavo, odvisno od potreb in organizacije časa.

Najbolj pozitivna in najbolj negativna izkušnja iz študija?

Pozitivnih je vsekakor več. Mogoče pogovor s profesorjem Fosterjem, ki predstavlja F v znanem indeksu neenakosti FGT. Z njim sem po predavanju kar nekaj časa debatiral o dveh idejah za raziskovanje na njegovem področju. Zdelo se je, da mu pogovor ni odveč, ampak da v njem celo uživa. Najbolj negativna? Kaj pa vem, mogoče asistent za Makroekonomijo ni bil prav najboljši (smeh).

Kaj je dodana vrednost Oxforda?

Veliko je prednosti izobrazbe na takšni univerzi. Profesorji delijo svoj čas med pisanjem znanstvenih člankov z nobelovci in poučevanjem; kakovost predavanj je izjemna. Akademska infrastruktura, dostop do literature v fizični in elektronski obliki ter do knjižnic, je odlična. Profesorji so dostopni, do njih lahko stopiš kadarkoli in z njimi razvijaš svoje ideje, kar je manj običajno v Sloveniji. Poleg rednih obveznosti je na univerzi veliko drugih predavanj najboljših akademikov, politikov in drugih aktivistov. Lahko bi še našteval. Svet pride v Oxford.

Zakaj ste se vrnili v Slovenijo?

Verjetno je pošten odgovor, da je bila vrnitev deloma povezana z dodatnim časom, ki sem ga potreboval, da sem se odločil za doktorat, deloma pa z mojim tedanjim dekletom.

Ste imeli težave z nostrifikacijo izobrazbe?

Postopek je dolg in mučen. Verjetno vse podrobnosti niso tako zanimive, morda le ta, da mi izobrazba v tujini zaradi nostrifikacije na ministrstvu za visoko šolstvo pravzaprav nič ne pomaga. Birokrati so porabili več mesecev, da so ugotovili, da je moja stopnja izobrazbe po magisteriju enaka, kot sem jo imel že prej. Zaposlen sem tako samo v skladu s slovensko izobrazbo, magisterij gor ali dol, saj vendarle ni bil opravljen v Sloveniji.

Ali torej izobrazba z Oxforda sploh koristi v Sloveniji?

Znanje je tisto, kar je moje in mi je ostalo. Izobrazba iz tujine sama po sebi v slovenskem prostoru ni cenjena in ne dosega višje vrednosti kot domača. To pa je posledica togosti sistema, še posebej javnih univerz, in religioznega prepričanja, da je vsaka diferenciacija med ljudmi, ki vodi v kakršnokoli neenakost, proti naravi.

Ste torej zadovoljni, da ste se vrnili?

Gledano na splošno in v retrospektivi, odločitev ni bila najboljša. S tem, kar vem danes, bi ostal v tujini. Imam pa srečo, da na FDV delujem v strokovno dobro podkovani in prijateljski ekipi, s katero rad sodelujem.

Vas je Oxford spremenil?

Izkušnja tujine ti spremeni pogled, predvsem na domače okolje. Ob pogledu na možnosti in perspektivo mlade generacije v tujini in pri nas se zdi, da predstavlja naša generacija največje luzerje tranzicije.

Zakaj luzerje?

Gre za sistemsko težavo. Naša država je bila ustanovljena pred dobrima dvema desetletjema na plečih tedanjih družbenih akterjev. Stroške nosimo mi. Luzerji zato, ker smo dobili samo stroške tako imenovane medgeneracijske solidarnosti, možnosti plačila so sistemsko zelo omejene, zaradi togosti trga dela, nekončanih strukturnih reform, težnje po rezanju vseh tistih, ki izstopajo, in podobno.

Intervju je bil objavljen 11. marca 2011 na finance.si.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...