So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mladi Slovenci v tujini:Biokemik iz New Yorka

Čas branja: 3 min
13.10.2013  23:14  Dopolnjeno: 26.12.2013 13:37
Mladi Slovenci v tujini:Biokemik iz New Yorka

Med študijem biokemije v Ljubljani je štiriindvajsetletni Andrej Ondračka dobil veliko priložnost: prakso na univerzi UCSF v San Franciscu. Vrata so se mu odprla zaradi sodelovanja v iGEM, tekmovanju v sintezni biologiji, ki se ga slovenska ekipa redno udeležuje. V Kaliforniji je delal v zelo dobri znanstveni skupini in sledile so ponudbe za doktorski študij. Sprejel je ponudbo Rockefellerjeve univerze v New Yorku, kjer danes obiskuje drugi letnik doktorskega študija, smer mikrobiologija.

Zakaj si šel v tujino?

Logatčan Andrej Ondračka pri 24. letih obiskuje drugi letnik sistemske biologije na Univerzi Rockefeller.
Delno zato, ker sta znanost in možnost izobrazbe boljša kot v Sloveniji. Odločitev pa je bila tudi čisto osebna, saj je življenje v Sloveniji dokaj dolgočasno.

Kako financiraš študij?

V ZDA ti ob sprejemu v doktorski program pripada štipendija, ki v celoti krije stroške študija in življenja. Vsaj v naravoslovnih vedah je tako. Denar ne omogoča luksuza, vendar zadostuje za življenje. Na Rockefellerju nam poleg mesečne plače univerza subvencionira tudi stanovanje in zdravstveno zavarovanje. Na nekaterih univerzah morajo podiplomski študentje v zameno predavati ali voditi vaje ali seminarje, na Rockefellerju pa teh obveznosti ni. Denar ni nobena ovira ob prijavi na doktorat v Ameriki.

Na kampusu imamo tudi bar, kjer nam trikrat na teden nudijo tudi zastonj pivo v neomejenih količinah.

Kako je živeti v kampusu s samimi tujci?

Življenje z ljudmi iz drugih kultur mi je všeč in me niti najmanj ne moti. Niti kakih posebnih razlik, ki bi bile zelo pomembne zame. Razlik pravzaprav sploh ne opazim. Včasih pogrešam pogovore v slovenščini, ker imam v New Yorku malo slovenskih prijateljev, vendar sem itak v stikih tudi s prijatelji in družino doma.

Kaj pa žurke? Ga v kampusu pijete?

Seveda. (smeh) V kampusu je tudi bar, kjer nam poleg velike izbire alkoholnih pijač po subvencioniranih cenah ob ponedeljkih, sredah in petkih nudijo tudi zastonj pivo v neomejenih količinah. Taka atmosfera seveda spodbuja živahne diskusije o znanstvenih temah in pomaga pri vzpostavljanju novih znanstvenih sodelovanj. (smeh) Ne, resno, v resnici nas je večina zelo "običajnih" ljudi in izven laboratorijev in predavanj redko debatiramo izključno o znanosti. Med vikendom pa gremo ponavadi ven kam drugam in ne ostanemo v kampusu.

Se kdaj odpraviš na kakšen koncert?

Seveda. Predvsem rad hodim tudi na koncerte lokalnih neodvisnih indie bandov, preden postanejo slavni. Sicer pa skoraj ni banda, ki bi ga želel videti in ne bi prišel vsaj vsakih par let v New York. Moj najljubši koncert je bil koncert skupine Belle and Sebastian na prostem v Brooklynu, s pogledom na manhattanske nebotičnike v ozadju.

Glede same primerjave šolskega sistema je moj občutek, da študij na univerzi v Ljubljani sploh ni slabši v primerjavi z Ameriko.

Kako poteka tvoj »običajen dan«?

Eh, jaz sem bolj lene sorte (smeh), a ponavadi delam od jutra - no, ponavadi začnem nekje med deseto in enajsto uro - do bolj ali manj večera. Med vikendi delam manj, vendar včasih delam tudi takrat. Veliko časa delam na raziskavah, eksperimentih. V sklopu doktorskega študija imam tudi nekaj predavanj in obiskujem seminarje, kjer se na drugačen način dodatno izobražujem.

Katere so največje razlike med študijem v Ljubljani in New Yorku?

Če primerjam šolska sistema, imam občutek, da študij na univerzi v Ljubljani sploh ni slabši, kar se tiče predznanja, ki ga imam v primerjavi s kolegi, ki so študirali v ZDA. Razlika je predvsem v tem, da v ZDA naučijo študente bistveno več samopromocije.

Aja? Zakaj pa, meniš, se samopromocije ne naučimo tudi pri nas?

Ne vem ... Naša kultura je drugačna od ameriške in samopromocija je ena od razlik. Pri nas študentje preveč redko razmišljajo o tem kaj naprej. Američani pa imajo že od malega privzgojeno ambicioznost: da moraš uresničiti svoje sanje. Samopromoviranje je naravna posledica teh kulturnih vzorcev. Pretirana zagrizenost pa je lahko tudi malo moteča. Najbrž tudi zato, ker jaz nisem ravno tekmovalna oseba.

Najboljši trenutek tvojega študija v ZDA?

Najboljši trenutek je bil prejšnji teden, ko smo izvedeli, da so nam v prestižni reviji Molecular Cell sprejeli v objavo članek, v katerem sem sodeloval in sem soavtor.

Kako poteka zaposlitev po končanju tvoje fakultete? Vas delodajalci lovijo že med študijem?

Tipični doktoranti bioloških znanosti gredo po končanem doktoratu na tako imenovani "postdoc", na mesto podoktorskega raziskovalca, ki je najbrž nekaj podobnega kot pri nas mesto asistenta.

Opravljen postdoc je po navadi odskočna deska za mesto profesorja na univerzi oziroma inštitutu in tudi za večino samostojnih služb v gospodarstvu. Kako se izkažeš med postdocom, mislim na znanstvene dosežke in predvsem na objave, je ključno pri iskanju službe, še posebej za zelo iskane službe kot na primer profesure na znamenitih univerzah. Plača postdoca je bolj ali manj standardizirana in razmeroma nizka, ampak brez tega ne gre, če imaš akademske ambicije.

Se nameravaš vrniti v Slovenijo?

Nazaj v Slovenijo me posebej ne vleče, vsaj kratkoročno ne, čeprav o prihodnosti ne želim preveč razmišljati, ker je do naslednje odločitve se veliko časa. Ne vem veliko, kakšne poklicne možnosti imam. Nimam zanesljivih informacij in zagotovo je veliko odvisno od primera do primera. Nekateri pravijo, da je na inštitutih in fakultetah zelo malo prostora za ljudi, ki se poskušajo vrniti iz tujine. To je verjetno res. Kakovost mest, ki so na voljo, ponavadi ni primerljiva z mestom ki ga imaš, če dobiš službo na univerzi na Zahodu. Ne vem pa, če sem toliko ambiciozen, da bi se kdaj grebel za profesuro na Harvardu...

Intervju je bil objavljen 21.februarja 2011 na finance.si

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...